(Potato virus Y – PVY)
Virus Y krompirja
Irena Mavrič Pleško in Peter Dolničar, november 2017
Dopolnil: Aljoša Beber, januar 2023
Uvod
Virus Y krompirja (PVY) je eden najpomembnejših in najbolj razširjenih virusov, ki okužujejo krompir. Obstaja več različkov PVY, med njimi so za pridelovalce najpomembnejši izolati tipa PVYNTN, ki večinoma povzročajo nastanek obročkastih nekroz na gomoljih in pomembno vplivajo na kakovost gomoljev krompirja. PVY okužuje številne gojene in divje rastline, med njimi tudi paradižnik, papriko, jajčevce, tobak, dalije, petunije, volčje jabolko, grenkoslad, pasje zelišče in številne druge.
Povzročitelj
virus Y krompirja (Potato virus Y – PVY), rod Potyvirus, družina Potyviridae
Bolezenska znamenja
Krompir
Bolezenska znamenja na krompirju so lahko zelo različna in so odvisna od sorte in starosti gostiteljskih rastlin, rastnih pogojev, ter vrste okužbe (primarna ali sekundarna okužba). Bolezenska znamenja so na listih vidna kot blagi ali močnejši mozaiki, večja ali manjša nagubanost listnih ploskev in robov, pojav nekroz na žilnem in medžilnem tkivu, ob močnejši okužbi lahko propade cela rastlina.
Znamenja primarne okužbe, do katere pride ob okužbi s pomočjo prenašalca, se razlikujejo od znamenj sekundarne okužbe (rastlina zraste iz okuženega gomolja). Znamenja primarne okužbe so sprva vidna le na listu, kjer je prišlo do okužbe, v nekaj dneh pa se razširijo po rastlini. Znamenja se kažejo kot težki mozaiki in nekroze, listni peclji so krhki, zato listi odpadajo, na koncu se cela stebla posušijo. Značilno je, da se v grmu posuši le steblo, na katerem je prišlo do okužbe. Znamenja sekundarne okužbe so navadno vidna na vseh steblih v grmu. Na listih so pogosto različno močni mozaiki, pojavlja se nagubanost listnih ploskev med žilami ter listnih robov. Rastline lahko zaostajajo v rasti, so svetlejše in šibkejše.
Gospodarsko najpomembnejša so bolezenska znamenja na gomoljih, saj ti niso primerni za prodajo. Nekrotični obroči se običajno pojavljajo pri izolatih tipa PVYNTN, lahko pa jih povzročajo tudi drugi izolati. Obroči se najprej pojavijo v obliki vodenih izboklin na gomoljih, ki kasneje potemnijo, nekrotizirajo, postanejo rjavi in se lahko tudi ugreznejo. Pri občutljivih sortah je lahko delež gomoljev z znamenji tudi 100 %. Prisotnost znamenj na gomoljih je ob izkopu lahko minimalna, vendar se bolezen še naprej razvija med skladiščenjem in lahko prizadene večino gomolja. Nekroze na gomoljih se hitreje razvijajo pri višjih temperaturah. Skladiščenje krompirja pri nizkih temperaturah (4°C) močno zavre razvoj nekroz na okuženih gomoljih in jih lahko celo v celoti prepreči.
Paradižnik
Bolezenska znamenja, ki se razvijejo na rastlini paradižnika, so odvisna od virusnega različka, sorte, razvojne faze rastline ob okužbi in od okoljskih razmer. Bolezenska znamenja se kažejo kot blaga lisavost in gubanje listov. Bolj izrazito se kažejo na listih s starejšo okužbo. Do razvoja nekroz pride ob okužbi z agresivnejšim različkom virusa ali na občutljivejših sortah. Okužene rastline imajo lahko v primerjavi z zdravimi bolj zbito rast. Ob hkratni okužbi z virusom mozaika kumare (CMV – cucumber mosaic virus) se lahko donos pridelka precej zmanjša.
Paprika
Na razvoj bolezenskih znamenj vplivajo isti dejavniki kot pri paradižniku. Pri občutljivih sortah lahko zgodnja okužba povzroči popoln izpad pridelka. Razbarvanju listnih žil sledi razvoj mozaika in lisavosti. Pogosto se razvijejo nekroze, predvsem na listih in pecljih in v nekaterih primerih tudi na steblu in rastnem vršičku. Med drugim se lahko pojavi zbita rast, listi so nepravilnih oblik, plodovi so manjši, cvetovi lahko predčasno odpadejo. Na paprikah v rastlinjaku lahko začetnemu razbarvanju žil sledi razvoj klorotične lisavosti na mlajših listih, plodovi pa so lahko manjši in deformirani. Bolezenska znamenja so še izrazitejša ob hkratni okužbi z drugimi virusi.
Jajčevci
Bolezenska znamenja se razlikujejo glede na sorto, različek virusa, starost rastline ob okužbi in okoljske razmere. Na listih se pojavljajo lisavosti, listi so nepravilnih oblik, listne žile se razbarvajo. Možen je pojav koncentričnih krogov na listih. Rastline so lahko zbite, na steblu in rastnem vršičku se pojavijo nekroze. Plodovi so manjši, razbarvani in deformirani. Bolezenska znamenja so izrazitejša ob hkratni okužbi z drugimi virusi.
Razširjenost
Virus je razširjen po vsem svetu na področjih, kjer gojijo krompir in druge gospodarsko pomembne gostiteljske rastline.
Načini prenosa
Virus v naravi učinkovito prenašajo številne vrste listnih uši, vendar pa je najpomembnejši prenos virusa z okuženimi semenskimi gomolji. Ker ima PVY številne gostitelje, so vir okužbe krompirja lahko tako okužene rastline krompirja v nasadu ali v sosednjih nasadih, kot tudi okužene samosevne rastline v okolici, ki so zrasle iz gomoljev, ki so ostali na polju po izkopu prejšnje leto.
Kot omenjeno, so listne uši prenašalke PVY. Med njimi sta najpomembnejši siva breskova uš (Myzus persicae) in velika krompirjeva uš (Macrosiphum euphorbiae), čeprav virus prenašajo tudi druge vrste. Listne uši virus prenašajo neperzistentno, kar pomeni, da ju lahko uspešno prenesejo na drugo rastlino le zelo kratek čas, vendar pa je učinkovitost prenosa zelo velika.
Varstvo
Podobno kot pri ostalih virusnih boleznih, je varstvo pred okužbo s PVY izključno preventiva.
- Sajenje odpornih sort je najboljši način obvladovanja PVY. Zaradi velikih problemov s PVY v Sloveniji, so nove slovenske sorte krompirja popolnoma odporne na PVY.
- Ne sadimo sort, ki so pretirano občutljive na PVY. Če je možno, sadimo na virus odporne sorte (npr. paprike).
- Če sadimo občutljive sorte, sadimo zdrav sadilni material, torej kupimo semenski krompir, ki je bil uradno certificiran in je opremljen z ustreznim dokazilom.
- Če opazimo prerazmnožitev listnih uši, je smiselno njihovo zatiranje.
- V semenski proizvodnji je nujno takojšnje odstranjevanje simptomatičnih rastlin, potrebno je tudi zatiranje listnih uši in pravočasno uničenje
- Mogoča je uporaba olj, ki zmanjšujejo učinkovitost prenosa virusa in s tem znižujejo okužbo.
- V semenski proizvodnji je za zmanjševanje prenosa virusov pomembna izolacija semenskih nasadov, to je čim večja oddaljenost od drugih nasadov (jedilnega) krompirja. V primeru, da nimamo na izbiro odpornih sort, kot je to pri paradižniku in jajčevcu, je priporočljivo odstranjevanje plevelnih vrst iz bližine nasada. Tako se lahko znebimo gostiteljskih rastlin, ki lahko predstavljajo rezervoar virusa PVY in tako zmanjšamo možnost okužbe.
Uporabljeni viri
USDA, ARS & Department of Plant Pathology: Managing Potato virus Y in seed potato production (http://www.potatovirus.com/index.cfm/page/pvyinfo.htm), november 2017
Potato virus Y (https://potatoes.ahdb.org.uk/media-gallery/detail/13214/2925) , november 2017
Potato virus Y in potato crops (https://www.agric.wa.gov.au/potatoes/potato-virus-y-potato-crops) , november 2017
Nolte P., Alvarez JM., Whitworth L. 2009. Potato virus Y management for the seed potato producer. CIS1165., november 2017
Luiz-Arteaga M., Ponz F. 2003. Ppotato virus Y. V: Compendium of pepper diseases. Pernezny K., Roberts P. D., Murphy J. F., Goldberg N. P. The American phytopathological society, St. Paul, Minnesota: 35 – 36
Zitter T. A. Potato virus Y. 2014. V: Compendium of tomato diseases and pests. (2nd Ed.) Jones J.B., Zitter T. A., Momol T. M., Miller S. A. The American phytopathological society, St. Paul, Minnesota: 86 – 88
Cheewawiriyakul S. Conn K., Gabor B., Kao J., Salati R. 2006. Pepper and eggplant disease guide: A practical guide for seedsmen, growers and agricultural advisors. Seminis, St. Louis, Misouri: 51, 54
