Virus združevanja žil vrtnega rdečega jagodnjaka

Kazalo: Virus združevanja žil vrtnega rdečega jagodnjaka

Strawberry vein banding virus – SVBV

Nika Krivec, avgust 2022

Uvod

Virus združevanja žil vrtnega rdečega jagodnjaka spada v družino Caulimoviridae in rod Caulimovirus. Jagodnjak (Fragaria spp.) je edini znani naravni gostitelj. Ekonomski vpliv omenjenega virusa je majhen, saj se pri večini današnjih komercialnih kultivarjev bolezenska znamenja ne izrazijo.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

Razširjenost

Virus se pojavlja v nasadih jagod na vseh celinah. V Evropi je bil do danes potrjen na Češkem, Slovaškem in v Italiji.

Bolezenska znamenja

Razvoj bolezenskih znamenj je odvisen od različice virusa in kultivarja. Na jagodnjaku se lahko razvijejo trije glavni tipi bolezenskih znamenj – združevanje žil, vihanje listov in pojav nekroz. Posledica okužbe z SVBV so lahko tudi so slaba rast, kloroza, propadanje rastlin in zmanjšan pridelek. Zaenkrat ni jasno, ali so raznolika bolezenska znamenja posledica variabilnosti med izolati ali hkratne okužbe z drugimi virusi. Združevanje žil je najbolj zanesljiv znak okužbe, ki nam pomaga pri diagnostiki virusa. Združevanje je najbolj očitno na prvih nekaj listih, ki se razvijejo po cepljenju, kasneje pa so simptomi šibkejši ali odsotni. Moderni kultivarji ne izražajo močnih bolezenskih znakov, razen pri hkratni okužbi z drugimi virusi.

Slika 1: Združevanje žil na listih jagod (foto: Aljoša Beber, arhiv KIS).

Načini prenosa

Povzročitelja semiperzistentno prenašajo listne uši (predvsem Chaetosiphon fragaefolii in nekatere manj pomembne vrste). C. fragaefolli je prisotna skoraj povsod, kjer se prideluje jagode, tudi v Sloveniji. Ker lahko povzroča sistemsko obolenje pri jagodah, je možen prenos tudi z vegetativnim materialom okuženih rastlin. Dokazan je bil prenos s cepiča na indikatorske rastline.

Varstvo

Uporaba certificiranega sadilnega material, kratka obdobja kolobarjenja in kontrola vektorjev. Na območjih, kjer vektorske vrste niso prisotne, se je neoporečen sadilni material izkazal za zelo uspešen način kontrole virusa. V primeru zaznane okužbe je priporočljivo  prizadete rastline odstraniti iz nasada in uničiti.

Viri

Scientific Opinion on the pest categorisation of Strawberry vein banding virus. 2014. EFSA Panel on Plant Health. EFSA Journal 12(7):3772,  doi: https://doi.org/10.2903/j.efsa.2014.3772

Martin R. R., Spiegel S. 1998. Strawberry Vein Banding Caulimovirus. V: Compendium of Strawberry Diseases. 2nd ed. Maas J. L. (ur.). The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 67