Virus zelene obročkavosti in lisavosti češnje

Bolezen, ki jo povzroča virus CGRMV, je bila prvič opisana leta 1937 v ZDA na drevesu višnje. Leta 1951 so bolezni določili virusni izvor. Virus najpogosteje okužuje češnje, kot gostiteljske rastline so bile prepoznane še nekatere druge vrste rodu Prunus (višnja, marelica, sliva, breskev, japonska češnja (P. serrulata) ). Prisoten je na vseh, kontinentih, najbolj pa je razširjen v ZDA in v evropskih državah. Virus najverjetneje izvira iz Severne Amerike, od koder naj bi se razširil v ostale predele sveta.

Virus spada v rod Robigovirus znotraj družine Betaflexiviridae. V rod Robigovirus spadajo še štirje virusi od katerih trije (Cherry necrotic rusty mottle virus, CNRMV; Cherry rusty mottle-associated virus, CRMaV in Cherry twisted leaf associated virus, CTLaV) prav tako kot CGRMV okužujejo češnjo.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Na razvoj bolezenskih znamenj vplivajo različica virusa, okoljske razmere in sorta. Čeprav je večina okužb latentnih, torej brez na zunaj vidnih znamenj okužbe, povzroča pri nekaterih sortah višenj okužba s CGRMV znatno poslabšanje kakovosti  plodov. Meso občutljivih sort višenj je nekrotično in grenko, plodovi so lahko nepravilnih oblik.  Pri okrasnih češnjah povzroča razen znamenj na listju tudi slabšo rast, znamenja na lubju in lesu in lahko tudi odmiranje dreves. Po nekaterih podatkih naj bi bila drevesa okuženih češenj šibkejša od zdravih dreves. Pri občutljivejših sortah, predvsem višenj, se listi 4-6 tednov po odpadanju venčnih listov obarvajo rumeno s temnejšimi zelenimi lisami in obroči. Rumenenje listov ob glavni in stranskih listnih žilah je redkejši pojav. Na nekaterih sortah okrasnih češenj (P. serrulata) se listi zmerno do močno zvijajo.

Virus v naravi nima prenašalca in se  ne prenaša s semenom. Prenos virusa je možen ob stiku korenin okuženega in zdravega drevesa. Najpomembnejši način širjenja virusa je z vegetativnim razmnoževanjem, ki je najverjetneje tudi vzrok za razširitev virusa po svetu.

Uporaba zdravega, certificiranega sadilnega materiala je najpomembnejši način varstva in zajezitve širjenja virusa CGRMV. Pri izbiri sort se odločimo za tiste, pri kateri se bolezenska znamenja ne izražajo. V primeru okuženega drevesa je priporočljivo takšno drevo odstraniti in jo uničiti, saj se lahko virus prenese na sosednja drevesa preko korenin.

Cabi, https://www.plantwise.org/KnowledgeBank/datasheet/16027 (dostopano: avgust 2021)

ICTV: http://www.ictvonline.org/virustaxonomy.asp (natisnjeno: 9.7.2021)

Rott M, Jelkmann W (2011) Cherry necrotic rusty mottle and Cherry rusty mottle viruses. In: Hadidi A, Barba M, Candresse T, Jelkmann W (eds) Virus and Virus-like Diseases of Pome and Stone Fruits. American Phytopathological Society Press, St, Paul, 115-117

Špak J., Přibylová J., Šafářová D., Lenz O., Koloniuk I., Navrátil M., Fránová J., Špaková V., Paprštein F. 2017. Cherry necrotic rusty mottle and cherry green ring mottle in Czech cherry germpalsm. Plant protection science. 53(4): 195-200