Rdečenje koruze

Uvod

Rdečenje koruze je bolezen, ki je povezana z okužbo s ‘Candidatus Phytoplasma solani’ (‘Ca. P. solani’). Izgube pridelka ob izbruhih okužbe dosežejo do 90%. Razširjena je v Srbiji, našli pa so jo tudi v Romuniji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, na Madžarskem in na Hrvaškem ter v Italiji.

V letu 2015 smo sodelavci kmetijsko gozdarskih zavodov Maribor, Nova Gorica in Novo mesto, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Kmetijskega inštituta opravili preglede na 152 njivah koruze. Odvzeli smo 31 vzorcev koruze, ki so jih analizirali v laboratoriju Nacionalnega inštituta za biologijo. V nobenem vzorcu niso potrdili okužbe, vendar lahko glede na najdbe okužb v sosednjih deželah pričakujemo, da se bo okužba prej ali slej razširila tudi v Slovenijo.

Bolezenska znamenja

Prva znamenja okužbe na koruzi se pojavijo v cvetenju. Glavna listna žila oz. deli listne površine ob glavni žili listov nad storžem postanejo rdeče do rdečkasto vijolične barve. Pozneje pordečijo listni robovi na spodnjem delu lista in nato še konice listov. Rdečenje se razširi na zgornje liste, nato pordečijo še listi pod storži. Zatem pordečijo celotne površine listov, nožnice in ličje ter po cvetenju celotna rastlina. Rdeča barva se ne tvori na pokritih delih, deli stebla pod listno nožnico ostanejo ves čas zeleni. Ko je cela rastlina rdeča, ovene in rdeča barva v nekaj dnevih izgine. Izginjanje rdeče barve se prične na vrhu rastline. Rastline postanejo sive ali temno rjave. Korenine postanejo rožnate in nekrotične in rastlino z lahkoto izrujemo. Posamezne okužene rastline ne razvijejo rdeče barve ampak samo ovenijo, postanejo svetlo rjave in se posušijo. Intenzivnost rdeče barve okuženih rastlin na njivi niha, okužene rastline so razporejene naključno. Obolele rastline zorijo prej in tvorijo manjše storže z zakrnelim zrnjem. Podobna bolezenska znamenja lahko povzročajo tudi drugi biotski in abiotski dejavniki, zato je za potrditev okužbe potrebno vzorčenje in laboratorijske analize.

Širjenje in razvoj bolezni

Prva znamenja okužbe na koruzi se pojavijo v cvetenju. Glavna listna žila oz. deli listne površine ob glavni žili listov nad storžem postanejo rdeče do rdečkasto vijolične barve. Pozneje pordečijo listni robovi na spodnjem delu lista in nato še konice listov. Rdečenje se razširi na zgornje liste, nato pordečijo še listi pod storži. Zatem pordečijo celotne površine listov, nožnice in ličje ter po cvetenju celotna rastlina. Rdeča barva se ne tvori na pokritih delih, deli stebla pod listno nožnico ostanejo ves čas zeleni. Ko je cela rastlina rdeča, ovene in rdeča barva v nekaj dnevih izgine. Izginjanje rdeče barve se prične na vrhu rastline. Rastline postanejo sive ali temno rjave. Korenine postanejo rožnate in nekrotične in rastlino z lahkoto izrujemo. Posamezne okužene rastline ne razvijejo rdeče barve ampak samo ovenijo, postanejo svetlo rjave in se posušijo. Intenzivnost rdeče barve okuženih rastlin na njivi niha, okužene rastline so razporejene naključno. Obolele rastline zorijo prej in tvorijo manjše storže z zakrnelim zrnjem. Podobna bolezenska znamenja lahko povzročajo tudi drugi biotski in abiotski dejavniki, zato je za potrditev okužbe potrebno vzorčenje in laboratorijske analize.

Slike 1, 2 in 3: Rdečenje glavne žile je začetno znamenje okužbe s ‘Ca. P. solani’. Rdeča obarvanost se nato širi in zajame celo rastlino.

Sliki 4 in 5: Rdečenje se ne razširi na pokrite dele stebel.

Slika 6: S ‘Ca. P. solani’ močno okužen posevek.

Slika 7: Močno okužene rastline na koncu izgubijo rdečo barvo, ovenijo in postanejo sive ali temno rjave.

Slika 8: Učinek okužbe na razvoj storžev in semen je največji ob zgodnji okužbi s ‘Ca. P. solani’. Čim kasneješa je okužba, tem manjši je učinek na količino in kakovost pridelka. Stopnjevanje posledic okužbe je prikazano od desne proti levi.

Slika 9: Seme okužene rastline (levo) je slabše razvito v primerjavi s semenom zdrave rastline (desno).

Avtorja vseh fotografij rdečenja koruze sta Goran Bekavac in Božana Purar, Institut za ratarstvo i povrtarstvo, Novi Sad. Fotografije so objavljene z dovoljenjem avtorjev.

Povezava na dodatne fotografije: https://gd.eppo.int/taxon/PHYPSO/photos

Varstvo

Fitoplazme so patogene bakterije brez celične stene, ki jih trenutno še ne znamo gojiti ločeno od gostitelja. Okužb s fitoplazmami ne moremo zdraviti. Širjenje in škode zaradi okužb lahko omejujemo le s preventivnimi ukrepi.

Kolobar v katerem se izmenjujeta le koruza in ozimna pšenica omogoča visoko stopnjo preživetja nimf vektorskega škržatka Reptalus panzeri in posledično veliko populacijo odraslih osebkov, zato je potrebno uvesti širši kolobar in se izogibati setvi ozimne pšenice. Prav tako se poskušamo izogniti gojenju pšenice in koruze na sosednjih njivah. Ob kasnejši setvi prenašalci okužijo rastline v bolj zgodnjih stopnjah razvoja, kar pomeni, da bo razvoj znamenj in škod večji. Koruzo torej sejemo bolj zgodaj. Globoko obdelana zemlja omogoča nimfam boljše preživetje, zato zmanjšamo intenzivnost obdelovanja zemlje.

Uporabljeni viri

Slike: Avtorja fotografij sta Goran Bekavac in Božana Purar, Institut za ratarstvo i povrtarstvo, Novi Sad. Fotografije so objavljene z dovoljenjem avtorjev.

Acs Z., Jović J., Ember I. , Cvrković T., Nagy Z. , Talaber C., Gergely L., Toševski I., Kölber M. 2011. First report of maize redness disease in Hungary. Bull. Insectology 64, s. 229-230.

Bekavac G., Purar B., Jocković Đ. 2007. Corn reddening: the disease and breeding for resistance. J. of Plant Pathol. 89 (3), s. 397-404.

EPPO 2012. Maize redness – a disease of maize associated with stolbur phytoplasma. https://www.eppo.int/QUARANTINE/Alert_List/bacteria/Maize_redness.htm (natisnjeno 28.10.2014)

Jović J., Cvrković T., Mitrović M., Krnjajić S., Petrović A., Redinbaugh M. G.,Pratt R. C., Hogenhout S. A., Toševski I. 2009. Stolbur phytoplasma transmission to maize by Reptalus panzeri and the disease cycle of maize redness in Serbia. Ecology and Epidemiology 99 (9), s. 1053-1061.

Kovačević M.,Đurić Z., Jović J., Perković G., Lolić B., Hrnčić S., Toševski T., Delić D. 2014. First report of stolbur phytoplasma associated with maizer edness disease of maize in Bosnia and Herzegovina. Plant Dis. 98 (3), s. 418.

Maize redness – a serious threat to corn production. Okrogla miza – moderatorka Jović J. International Symposium on Current Trends in Plant Protection, Belgrade, 25-28.9.2012.

http://www.izbis.com/aktuelnosti2012/okrugli-sto/jovic-j-maize-redness-a-serious-threat-to-corn-production.pdf (natisnjeno 4.11.2016)