Virusi jablane

Najbolj razširjeni in najpomembnejši virusi, ki okužujejo jablane, so virus mozaika jablane (Apple mosaic virus, ApMV, rod Ilarvirus), virus klorotične pegavosti listov jablane (Apple chlorotic leaf spot virus, ACLSV, rod Trichovirus), virus razbrazdanja debla jablane (Apple stem pitting virus, ASPV, rod Foveavirus) in virus jamičavosti debla jablane (Apple stem grooving virus, ASGV, rod Capillovirus).

Organizmi so uvrščeni na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Evropsko Unijo. Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/).

Vsi našteti virusi so razširjeni v vseh pridelovalnih območjih gostiteljskih rastlin.

ApMV lahko okuži preko 45 vrst iz 19 družin. Od sadnih vrst okužuje jablano, hruško, breskev, marelico, slivo, češnjo in višnjo, mandelj, lesko, jagodo, rdeči ribez, malino in črno malino (R. occidentalis) pa tudi ciboro (P. insititia), črni trn (P. spinosa), mirabolano (P. cerasifera ) in rašeljiko (P. mahaleb). Okužuje tudi okrasne rastline iz rodu Prunus, hmelj in vrtnico ter številne druge tako lesnate kot zelnate rastline.

ACLSV razen jablan okužuje še številne druge rožnice, med njimi hruško, kutino, breskev, marelico, slivo ter češnjo in višnjo.

Naravni gostitelji ASGV so jablana, hruška, nashi (P. pyrifolia), češnja, japonska marelica (Prunus mume), aktinidija (Actinidia sinensis), citrusi in lilija.

ASPV v naravi okužuje jablano, hruško in nekatere druge vrste iz rodu Pyrus, kutino, enovratni glog (Crataegus monogyna) in Sorbus discolor.

Okužbe z ApMV, ACLSC, ASGV in ASPV so pogosto latentne, torej nimajo za virusno okužbo značilnih znamenj. Kljub temu lahko pri jablani latentne okužbe z virusi povzročajo celo do 60% izgube pridelka. Okužbe z virusi lahko vplivajo tudi na kakovost pridelka zaradi povečane rjavosti plodov, povzročajo do 30% šibkejšo rast dreves, tudi do 40% slabši izplen podlag, slabši prijem cepičev in bistveno povečano občutljivost za glivo Phytophthora cactorum, ki povzroča gnilobo koreninskega vratu. Izraženost bolezenskih znamenj je v veliki meri odvisna od rastlinske vrste, sorte in različka virusa. Na občutljivih sortah jablan okuženih z ACLSV so listi manjši in deformirani ali imajo klorotične pike, obroče in šare ter lahko predčasno odpadajo. Plodovi nekaterih sort kot sta na primer ‘Zlati delišes’ in ‘Jonatan’ imajo ob okužbi z bolj virulentnimi različki rjaste obroče na povrhnjici. Lubje lahko poka. Posamezni virulentni različki povzročajo pritlikavost dreves Malus platycarpa. Za okužbo z ACLSV so zelo občutljive številne okrasne jablane in nekatere sorte, ki jih uporabljamo za opraševanje. ASPV in ASGV večinoma povzročata le latentne oz. mile okužbe. ASGV povzroča znamenja le na sorti M. sylvestris ‘Virginia Crab’, ki jo ponekod uporabljajo kot posredovalko za zagotavljanje večje odpornosti na mraz. Dve ali tri leta po cepljenju na okuženo podlago se pojavijo izdolžene jamice na lesu in nekroze na cepljenem mestu, ki preprečujejo pretok hranil, zato rastlina hira. Če okužene sorte cepimo na sorto ‘Virginia Crab’, se po dveh do treh mesecih okrog cepljenega mesta tvorijo nekroze. ASPV lahko na občutljivih sortah povzroča razbrazdanost lesa. Znamenja okužbe z ApMV se pogosto pojavijo le na nekaj listih ali na nekaj vejah. Rumenkasto beli do rumeni mozaiki se lahko združijo v večje ploskve. Znamenja se lahko pojavijo tudi kot razbarvanja ob žilah.

Pridelava in uporaba brezvirusnega sadilnega materiala je najpomembnejši ukrep borbe proti virusnim obolenjem. Ker ApMV, ACLSV, ASGV in ASPV nimajo znanih prenašalcev, je sajenje neokuženih sadik zelo dober način varstva pred okužbami s temi virusi. To smo potrdili tudi v okviru testiranj na zgoraj omenjene viruse, ki smo jih na Kmetijskem inštitutu Slovenije opravili v letih 2014 do 2016 v okviru strokovnih nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin. Najbolj okužena, večinoma tudi z več virusi, so bila stara drevesa iz travniških nasadov in vrtov ter drevesa, ki so bila vzgojena s cepiči iz rodnih nasadov in ne iz matičnih dreves, medtem ko smo zelo dobro zdravstveno stanje ugotovili pri drevesih, ki so izvirala iz certifikacijskih shem.