Longidorus attenuatus
Longidorus elongatus
Longidorus macrosoma
Xiphinema diversicaudatum
Longidorus attenuatus
Longidorus elongatus
Longidorus macrosoma
Xiphinema diversicaudatum
Melita Theuerschuh in Julija Polanšek, oktober 2026
Ogorčice rodov Longidorus in Xiphinema, imenovane tudi longidoride, živijo v tleh in se prehranjujejo na koreninah rastlin. Neposredna škoda zaradi njihovega prehranjevanja je odvisna predvsem od številčnosti populacije ogorčic, gostiteljske rastline in razmer v tleh. Poleg neposrednih poškodb korenin so pomembne predvsem kot prenašalke rastlinskih virusov, zlasti nepovirusov in sorodnih virusov. Največjo gospodarsko škodo lahko povzročijo v trajnih nasadih in pri pridelavi sadilnega materiala. V Sloveniji sta potrjeni vrsti Longidorus elongatus in Xiphinema diversicaudatum, vse štiri vrste so razširjene drugod po Evropi, zato je zaradi možnega vnosa z rastlinskim materialom in zemljo pomembno izvajati preventivne ukrepe.
Longidorus attenuatus: jagode (Fragaria L.), češnje (Prunus avium L.), višnje (Prunus cerasus L.), slive (Prunus domestica L.), breskve in nektarine (Prunus persica (L.) Batsch), kitajsko-japonske slive (Prunus salicina Lindl.) ter robide in maline (Rubus L.);
Longidorus elongatus: jagode (Fragaria L.), češnje (Prunus avium L.), višnje (Prunus cerasus L.), slive (Prunus domestica L.), breskve in nektarine (Prunus persica (L.) Batsch), kitajsko-japonske slive (Prunus salicina Lindl.), ribeza (Ribes L.) ter robide in maline (Rubus L.);
Longidorus macrosoma: jagode (Fragaria L.), češnje (Prunus avium L.), višnje (Prunus cerasus L.), ribez (Ribes L.) ter robide in maline (Rubus L.);
Xiphinema diversicaudatum: jagode (Fragaria L.), orehi (Juglans regia L.), oljke (Olea europaea L.), češnje (Prunus avium L.), višnje (Prunus cerasus L.), slive (Prunus domestica L.), breskve in nektarine (Prunus persica (L.) Batsch), kitajsko-japonske slive (Prunus salicina Lindl.), ribez (Ribes L.) ter robide in maline (Rubus L.).
Ogorčice L. attenuatus, L. elongatus, L. macrosoma in X. diversicaudatum uvrščamo na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO), za katere so predpisani ukrepi za pridelavo razmnoževalnega in sadilnega materiala sadnih in lesnatih rastlin, navedenih v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072 (Evropska komisija, 2019).
Ogorčice L. attenuatus, L. elongatus in L. macrosoma ter tudi vrsta X. diversicaudatum živijo prosto v tleh in se prehranjujejo na koreninah gostiteljskih rastlin. V tleh se samostojno premikajo le na kratke razdalje, na večje razdalje pa se širijo predvsem s prenosom zemlje, v kateri so navzoče.
Ogorčice imajo značilno ustno bodalo, s katerim se prehranjujejo na koreninah rastlin. Med prehranjevanjem na okuženih rastlinah lahko pridobijo virusne delce in jih ob nadaljnjem prehranjevanju prenesejo na druge gostiteljske rastline. Prenos je odvisen od vrste ogorčice, virusa in njegovega izolata.
Longidoride so razširjene v različnih tipih tal. Najpogosteje se pojavljajo v lažjih tleh (peščena, ilovnato-peščena), manjšim vrstam ustrezajo tudi težja tla. Za življenje potrebujejo tudi ustrezno vlago (vodni režim tal) in gostiteljske rastline. Populacije so najštevilčnejše v globini koreninskega sistema gostiteljskih rastlin, zato jih najpogosteje najdemo v globini od 20 do 70 cm, manjše število ogorčic lahko najdemo tudi globlje. Sposobnost premikanja omogoči iskanje virov hrane in najprimernejših okoljskih razmer, npr. v zimskem času in ob večjih sušah se lahko glavnina populacije premakne nekoliko globlje. Zaradi razmeroma dolgega razvojnega kroga in nižjega razmnoževalnega potenciala imajo longidoride daljšo življenjsko dobo, v primerjavi z drugimi ogorčicami, in so sposobne brez gostiteljskih rastlin v zemlji preživeti tudi več let.
Pri pridelavi razmnoževalnega in sadilnega materiala jagod, jagodičevja, koščičastih sadnih vrst ter drugih reguliranih gostiteljskih rastlin so najpomembnejše poti širjenja:
Ker ogorčice L. attenuatus, L. elongatus, L. macrosoma in X. diversicaudatum živijo v tleh in se prehranjujejo na koreninah rastlin, so lahko znamenja napada posledica neposrednih poškodb korenin ali okužbe z virusi, ki jih ogorčice prenašajo.
Znamenja niso značilna samo za te ogorčice in jih lahko zamenjamo s posledicami suše, pomanjkanja hranil, poškodb korenin ali drugih bolezni. Navzočnosti ogorčic zato ni mogoče zanesljivo potrditi zgolj z vizualnim pregledom rastlin. Za potrditev navzočnosti ogorčic sta potrebna ustrezno vzorčenje tal in laboratorijska identifikacija ogorčic. Ob sumu virusne okužbe je potrebno tudi laboratorijsko testiranje rastlinskega materiala.
Neposredne poškodbe zaradi prehranjevanja ogorčic na koreninah: Ogorčice se prehranjujejo na površini korenin, pri čemer z ustnim bodalom prebadajo rastlinske celice. Prehranjevanje lahko povzroči poškodbe in odmiranje koreninskih vršičkov, zadebelitve koreninskih konic ter slabši razvoj koreninskega sistema. Močneje napadene rastline lahko zaostajajo v rasti in kažejo znamenja pomanjkanja vode ali hranil. Poškodbe so izrazitejše pri večji številčnosti ogorčic v tleh.
Bolezenska znamenja zaradi virusnih okužb: Omenjene vrste ogorčic lahko prenašajo različne rastlinske viruse. L. attenuatus prenaša virus črne obročkavosti paradižnika (TBRV), L. elongatus virusa TBRV in virus obročkaste pegavosti malinjaka (RpRSV), L. macrosoma virus RpRSV, X. diversicaudatum pa virus mozaika repnjaka (ArMV) in latentni virus obročkaste pegavosti vrtnega rdečega jagodnjaka (SLRSV).
Na okuženih gostiteljskih rastlinah se lahko pojavijo svetlozelene ali rumenkaste lise, mozaik, klorotični obročki, deformacije listov, zakrnela rast in slabša rodnost. Izraženost znamenj je odvisna od virusa, rastlinske vrste, sorte in okoljskih razmer. Nekatere okužene rastline ne kažejo vidnih znamenj.
Znamenja niso značilna samo za te ogorčice in jih lahko zamenjamo s posledicami suše, pomanjkanja hranil, poškodb korenin ali drugih bolezni. Navzočnosti ogorčic zato ni mogoče zanesljivo potrditi zgolj z vizualnim pregledom rastlin. Za potrditev navzočnosti ogorčic sta potrebna ustrezno vzorčenje tal in laboratorijska identifikacija ogorčic. Ob sumu virusne okužbe je potrebno tudi laboratorijsko testiranje rastlinskega materiala.
Pridelovalci razmnoževalnega in sadilnega materiala sadnih in lesnatih rastlin morajo biti vpisani v register izvajalcev poslovnih dejavnosti (FITO register) in v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (SEME register).
Pridelovalec mora rastlinski material pred trženjem v Sloveniji ali v EU opremiti z etiketo dobavitelja in rastlinskim potnim listom, v kolikor ima za to tudi ustrezna dovoljenja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Za razmnoževalni in sadilni material jagod (Fragaria L.), oreha (Juglans regia L.), oljke (Olea europaea L.), češnje (Prunus avium L.), višnje (Prunus cerasus L.), slive (Prunus domestica L.), breskve in nektarine (Prunus persica (L.) Batsch), kitajsko-japonske slive (Prunus salicina Lindl.), ribeza (Ribes L.) ter robide in maline (Rubus L.), za katere so ogorčice L. attenuatus, L. elongatus, L. macrosoma in X. diversicaudatum opredeljene kot NNŠO, je predpisan ničelni prag navzočnosti (0 %), kar pomeni, da ogorčice L. attenuatus, L. elongatus, L. macrosoma in X. diversicaudatum na teh rastlinah ne smejo biti navzoče.
Posebni ukrepi za preprečevanje navzočnosti ogorčic L. attenuatus, L. elongatus, L. macrosoma in X. diversicaudatum na razmnoževalnem in sadilnem materialu zgoraj navedenih rastlinskih vrst niso predpisani. Pridelovalec v skladu s Smernicami za izdajanje rastlinskih potnih listov (Poglavje V) izvaja splošne ukrepe, v okviru katerih ustrezno pogosto in glede na biologijo ter pogoste poti prenosa ogorčic L. attenuatus, L. elongatus, L. macrosoma in X. diversicaudatum opravlja vizualne preglede rastlin v drevesnici oziroma nasadu. Če pridelovalec sumi ali ugotovi, da so na rastlinah prisotne ogorčice L. attenuatus, L. elongatus, L. macrosoma ali X. diversicaudatum, lahko odvzame vzorce in jih pošlje v akreditiran laboratorij, da se njihova navzočnost potrdi ali ovrže.
Pridelovalec mora v skladu s predpisi voditi evidenco o opravljenih vizualnih pregledih v drevesnici oziroma nasadu, o morebitnih opravljenih vzorčenjih ter rezultate testiranj in o izdanih etiketah dobavitelja oziroma rastlinskih potnih listov.
Pridelava in sajenje neokuženega sadilnega materiala je eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje širjenja ogorčic L. attenuatus, L. elongatus, L. macrosoma ali X. diversicaudatum. Ker lahko v tleh preživijo dalj časa, je njihovo zatiranje po vnosu na zemljišče zahtevno. Kemičnih ukrepov za obvladovanje teh ogorčic ni na voljo. Osnovni ukrepi varstva so preprečevanje vnosa in širjenja ogorčic ter ustrezno ravnanje z zemljišči, na katerih je bila njihova navzočnost potrjena. Ukrepe prilagodimo ugotovljeni vrsti ogorčic, zdravstvenemu stanju zemljišča in zahtevam posamezne kategorije razmnoževalnega oziroma sadilnega materiala.
Pridelovalcem se priporočajo naslednji preventivni in biovarnostni ukrepi:
Več informacij na storitvenih spletnih straneh:
Brown, D. J. F., & Trudgill, D. L. (1989). The occurrence and distribution of nepoviruses and their associated vector Longidorus and Xiphinema nematodes in Europe and the Mediterranean basin. EPPO Bulletin, 19(3), 479–489. https://doi.org/10.1111/j.1365-2338.1989.tb00422.x
European and Mediterranean Plant Protection Organization (EPPO). (2009). PM 4/35(1): Soil test for virus-vector nematodes in the framework of EPPO Standard PM 4 schemes for the production of healthy plants for planting of fruit crops, grapevine, Populus and Salix. EPPO Bulletin, 39(3), 284–288. https://doi.org/10.1111/j.1365-2338.2009.02314.x
European and Mediterranean Plant Protection Organization (EPPO). (2013). PM 7/119(1): Nematode extraction. EPPO Bulletin, 43(3), 471–495. https://doi.org/10.1111/epp.12077
European and Mediterranean Plant Protection Organization (EPPO). (b. d.-a). EPPO Global Database. Dostopno na: https://gd.eppo.int/ (oktober 2026)
European and Mediterranean Plant Protection Organization (EPPO). (b. d.-b). Longidorus attenuatus – Vector of. EPPO Global Database. Dostopno na: https://gd.eppo.int/taxon/LONGAT/vectorof (oktober 2026)
European and Mediterranean Plant Protection Organization (EPPO). (b. d.-c). Longidorus elongatus – Vector of. EPPO Global Database. Dostopno na: https://gd.eppo.int/taxon/LONGEL/vectorof (oktober 2026)
European and Mediterranean Plant Protection Organization (EPPO). (b. d.-d). Longidorus macrosoma – Vector of. EPPO Global Database. Dostopno na: https://gd.eppo.int/taxon/LONGMA/vectorof (oktober 2026)
European and Mediterranean Plant Protection Organization (EPPO). (b. d.-e). Xiphinema diversicaudatum – Vector of. EPPO Global Database. Dostopno na: https://gd.eppo.int/taxon/XIPHDI/vectorof (oktober 2026)
Evropska komisija. (2014). Izvedbena direktiva Komisije 2014/98/EU z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju Direktive Sveta 2008/90/ES v zvezi s posebnimi zahtevami za rodove in vrste sadnih rastlin, posebnimi zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati dobavitelji, in podrobnimi predpisi za uradne preglede. Uradni list Evropske unije. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32014L0098 (oktober 2026)
Evropska komisija. (2019). Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 glede ukrepov varstva pred škodljivimi organizmi rastlin. Uradni list Evropske unije. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32019R2072 (oktober 2026)
Harrison, B. D. (1964). Specific nematode vectors for serologically distinctive forms of raspberry ringspot and tomato black ring viruses. Virology, 22(4), 544–550. https://doi.org/10.1016/0042-6822(64)90075-3
Integrirano varstvo rastlin (IVR). (b. d.). Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi. Dostopno na: https://www.ivr.si/skodljivi-organizmi/nadzorovani-nekarantenski-skodljivi-organizmi/ (oktober 2026)
Mavrič Pleško, I., & Viršček Marn, M. (2016). Klasifikacija rastlinskih virusov. V I. Mavrič Pleško (ur.), Rastlinski virusi in njihovo poimenovanje (str. 29–52). Kmetijski inštitut Slovenije. Dostopno na: https://www.kis.si/publikacije/rastlinski-virusi-in-njihovo-poimenovanje/ (oktober 2026)
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2016). Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja. Uradni list Republike Slovenije, št. 67/16, s spremembami in dopolnitvami.
Peneva, V. K., Urek, G., Lazarova, S., Širca, S., Knapič, M., Elshishka, M., & Brown, D. J. F. (2012). Longidoridae and nepoviruses in Bulgaria and Slovenia. Helminthologia, 49(1), 49–56. https://doi.org/10.2478/s11687-012-0008-z
Taylor, C. E., & Murant, A. F. (1969). Transmission of strains of raspberry ringspot and tomato black ring viruses by Longidorus elongatus (de Man). Annals of Applied Biology, 64(1), 43–48. https://doi.org/10.1111/j.1744-7348.1969.tb02853.x
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). (2018). Zdravstveno varstvo rastlin – registracija in rastlinski potni list: Gradivo za usposabljanje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UVHVVR/Zdravje-rastlin/Trgovanje-z-rastlinami-znotraj-EU/prirocnik/PRIROCNIK_2019.pdf (oktober 2026)
Urek, G., & Hržič, A. (1998). Ogorčice – nevidni zajedavci rastlin: Fitonematologija. Samozaložba G. Urek.