Grapevine leafroll associated virus 1, -3– GLRaV-1, GLRaV-3
Z zvijanjem listov vinske trte povezani virus 1 in 3
Eva Kovačec, julij 2026
Uvod
Z zvijanjem listov vinske trte povezana virusa 1 (GLRaV-1; Ampelovirus univitis) in 3 (GLRaV-3; Ampelovirus trivitis) sta najpomembnejša povzročitelja bolezni zvijanja listov vinske trte, ki predstavlja eno izmed gospodarsko najpomembnejših virusnih bolezni vinske trte. Spadata v družino Closteroviridae, rod Ampelovirus in okužujeta predvsem vinsko trto. Širita se s sadilnim materialom, v naravi pa ju prenašajo nekatere vrste volnatih (Pseudococcidae) in ščitastih kaparjev (Coccidae). GLRaV-1 in GLRaV-3 sta razširjena v vseh pomembnejših vinogradniških območjih sveta, kjer pridelujejo vinsko trto, vključno z Evropo in Slovenijo. V Sloveniji sta bila GLRaV-1 in GLRaV-3 potrjena v vseh treh vinorodnih deželah. Med virusi, povezanimi z boleznijo zvijanja listov vinske trte, sta GLRaV-1 in GLRaV-3 gospodarsko najpomembnejša zaradi široke razširjenosti, učinkovitega širjenja z razmnoževalnim materialom in prenašalci ter negativnega vpliva na pridelek in kakovost grozdja.
Virusa GLRaV-1 in GLRaV-3 uvrščamo na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO), za katera so predpisani ukrepi za pridelavo razmnoževalnega in sadilnega materiala trte (Vitis L.) vseh kategorij v matičnih nasadih in trsnicah.
Poti prenosa
Najpomembnejši način širjenja z zvijanjem listov vinske trte povezanih virusov 1 in 3 na večje razdalje je z okuženim razmnoževalnim in sadilnim materialom, vključno s cepljenjem. Znotraj vinogradov in med sosednjimi vinogradi se virusa širita predvsem z volnatimi kaparji (Pseudococcidae) in nekaterimi vrstami ščitastih kaparjev (Coccidae). Ti virus pridobijo med prehranjevanjem na okuženi trti in ga med nadaljnjim prehranjevanjem prenesejo na zdrave rastline. V Sloveniji so med potrjenimi prenašalci navadni trtni kapar (Pulvinaria vitis), češpljev kapar (Parthenolecanium corni), smokvin volnati kapar (Planococcus ficus) ter veliki trtni kapar (Neopulvinaria innumerabilis), ki je bil doslej ugotovljen na Primorskem. V Sloveniji se v zadnjih letih prisotnost kaparjev v vinogradih povečuje in posledično se širijo tudi okužbe z obema omenjenima virusoma. Mehanski prenos virusa med običajnimi agrotehničnimi ukrepi ni bil potrjen.
Bolezenska znamenja
Bolezenska znamenja se najizraziteje razvijejo na žlahtni vinski trti (Vitis vinifera), medtem ko pri ameriških vrstah (Vitis labrusca, V. riparia, V. rupestris) in njihovih križancih, ki se uporabljajo kot podlage, okužbe pogosto potekajo brez vidnih bolezenskih znamenj ali pa so ta le šibko izražena.
Simptomi se običajno začnejo razvijati poleti, najbolj izraziti pa so pozno poleti in jeseni. Pri rdečih sortah se med listnimi žilami razvije rdeče obarvanje listne ploskve, pri čemer glavne in stranske listne žile praviloma ostanejo zelene. Pri belih sortah se namesto rdečenja pojavi rumenenje oziroma kloroza celotne listne ploskve. Z napredovanjem bolezni se robovi listov značilno zvijejo navzdol, najprej pri starejših listih, kasneje pa tudi pri mlajših listih. Listi so lahko debelejši in bolj krhki.
Okuženi trsi pogosto slabše rastejo, grozdi so manjši, jagode dozorevajo počasneje in neenakomerno ter vsebujejo manj sladkorja. Posledično se zmanjšata količina in kakovost pridelka.
Bolezenska znamenja niso značilna izključno za okužbo z GLRaV-1 in GLRaV-3, zato jih je treba razlikovati od simptomov, ki jih povzročajo fitoplazme (npr. zlata trsna rumenica), drugi virusi ter abiotski dejavniki, kot so prehranske motnje ali nepravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Zanesljivo potrditev okužbe je mogoče opraviti le z laboratorijskimi diagnostičnimi metodami.
Predpisani ukrepi za pridelavo razmnoževalnega in sadilnega materiala trte v matičnih nasadih in trsnicah
Pridelovalci razmnoževalnega in sadilnega materiala trte morajo biti vpisani v register izvajalcev poslovnih dejavnosti (FITO register) in v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (SEME register).
Razmnoževalni material vinske trte se lahko trži, če je uradno potrjen kot izvorni, bazni, certificiran ali standardni material in je opremljen z rastlinskim potnim listom in uradno etiketo oziroma etiketo dobavitelja v primeru trženja standardnega materiala, v kolikor ima pridelovalec dovoljenje za izdajo etiket dobavitelja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Za razmnoževalni in sadilni material vinske trte je predpisan ničelni prag navzočnosti (0 %), kar pomeni, da GLRaV-1 in GLRaV-3 na teh rastlinah ne smeta biti navzoča. Pridelovalec ustrezno pogosto in glede na biologijo in pogoste poti prenosa GLRaV-1 in GLRaV-3 opravlja vizualne preglede rastlin v matičnih nasadih in trsnicah, tako za virusne simptome, kot tudi za morebitno prisotnost prenašalca. Če pridelovalec sumi ali ugotovi, da sta na rastlinah prisotna GLRaV-1 in GLRaV-3, lahko odvzame vzorce in jih pošlje v akreditiran laboratorij, da se okužba potrdi ali ovrže. V skladu s Pravilnikom o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (Uradni list RS, št. 101/20; v nadaljnjem besedilu: pravilnik) mora pridelovalec voditi zapise o opravljenih vizualnih pregledih in morebitnih opravljenih vzorčenjih ter hraniti poročila o rezultatih testiranj.
Da se omeji prisotnost in prepreči širjenje GLRaV-1 in GLRaV-3 morajo biti pri pridelavi razmnoževalnega materiala vinske trte izvedeni tudi predpisani posebni ukrepi iz pravilnika. Pri pridelavi izvornega in baznega razmnoževalnega materiala vinske trte morajo biti na mestu pridelave izpolnjeni sledeči pogoji:
- rastline trte in razmnoževalni material kategorije izvorni material se vzdržujejo v objektih, zaščitenih pred žuželkami, da se zagotovi odsotnost GLRaV-1 in GLRaV-3;
- na rastlinah trte na enoti pridelave niso opaženi simptomi okužbe z GLRaV-1 in GLRaV-3.
Pri pridelavi certificiranega in standardnega razmnoževalnega materiala vinske trte so lahko na enoti pridelave simptomi okužb z GLRaV-1 in GLRaV-3 opaženi na:
- največ 5 % rastlin trte, ki so namenjene za pridelavo certificiranega razmnoževalnega materiala, pri čemer se rastline s simptomi izruvajo in uničijo,
- največ 10 % rastlin trte, ki so namenjene za pridelavo standardnega razmnoževalnega materiala, rastline s simptomi se izločijo iz razmnoževanja.
Organ za uradno potrjevanje (Služba za uradno potrjevanje, Kmetijski inštitut Slovenije) na podlagi prijave pridelovalca opravi uradni pregled matičnega nasada oziroma trsnice ter prijavljenega razmnoževalnega materiala vinske trte in opravi tudi morebitna uradna vzorčenja, s katerimi preveri izpolnjevanje vseh predpisanih zahtev glede zdravja rastlin iz pravilnika za posamezno kategorijo. Prijavni obrazci in roki za prijavo so objavljeni na spletni strani Službe za uradno potrjevanje.
Organ za uradno potrjevanje najmanj enkrat v rastni dobi opravi uradni vizualni pregled matičnih nasadov in trsnic za pridelavo vseh kategorij razmnoževalnega materiala na prisotnost GLRaV-1 in GLRaV-3. Uradna vzorčenja in testiranja na prisotnost GLRaV-1 in GLRaV-3 pa se:
– opravijo pred sprejetjem izvornih matičnih trsov v postopek uradne potrditve, nato pa ponovijo na vsakih 5 let;
– začnejo pri šestletnih baznih matičnih nasadih, nato pa ponovijo na vsakih 6 let;
– začnejo pri desetletnih certificiranih matičnih nasadih, nato pa ponovijo na vsakih 10 let.
Če matični nasad oziroma trsnica izpolnjuje predpisane pogoje in zahteve glede odsotnosti GLRaV-1 in GLRaV-3 ter druge predpisane zahteve iz pravilnika, organ za uradno potrjevanje izda potrdilo o sprejetju matičnega nasada oziroma trsnice v postopek uradne potrditve. Za razmnoževalni material vinske trte, ki je prost GLRaV-1 in GLRaV-3 in izpolnjuje tudi ostale predpisane pogoje in zahteve iz pravilnika, organ za uradno potrjevanje izda uradno etiketo.
Razmnoževalni material vinske trte, ki se trži oziroma premika znotraj EU mora biti opremljen tudi z rastlinskim potnim listom, ki je vključen neposredno nad uradno etiketo na način, da imata oba enake dimenzije oziroma sta združena v eno etiketo. Tako združeno etiketo lahko izda le organ za uradno potrjevanje.
Varstvo
Preventivni in biovarnostni ukrepi
Najpomembnejši ukrep za preprečevanje širjenja GLRaV-1 in GLRaV-3 je uporaba zdravega oziroma certificiranega razmnoževalnega in sadilnega materiala. Za zagotavljanje pridelave zdravega razmnoževalnega in sadilnega materiala vinske trte se priporoča izvajanje biovarnostnih (higienskih) ukrepov. Matične nasade in trsnice je treba redno pregledovati na simptome virusov in prisotnost prenašalca, ob potrditvi okužbe pa okužene trte nemudoma odstraniti in uničiti. Pri odstranjevanju je priporočljivo odstraniti tudi čim več koreninskega sistema, saj lahko kaparji na koreninah ali koreninskih ostankih preživijo in se preselijo na nove trte. Pomemben preventivni ukrep je tudi redno spremljanje navzočnosti prenašalcev ter pravočasno izvajanje ukrepov za zmanjšanje njihove populacije.
Kemično zatiranje prenašalcev
Za zmanjšanje možnosti prenosa virusov med trtami je pomembno spremljanje populacij volnatih kaparjev in ščitastih kaparjev ter njihovo zatiranje z registriranimi fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), kadar je to potrebno. Učinkovitost zatiranja je največja v obdobju izleganja oziroma pojava mladih razvojnih stopenj (nimf), ki so najbolj občutljive na insekticide. Aktualni seznam registriranih FFS je dostopen na povezavi Seznam FFS. Populacijo kaparjev lahko zmanjšujemo tudi z mehanskim odstranjevanjem kolonij med rednimi pregledi matičnih nasadov in trsnic.
Biotično varstvo rastlin pred prenašalci
Kot dopolnilni ukrep kemičnemu zatiranju kaparjev v matičnih nasadih in trsnicah lahko izvajamo tudi biotično varstvo z vnosom koristnih organizmov (na primer vnos borove polonice [Exochomus quadripustulatus] za obvladovanje ščitastih kaparjev (Coccidae)). Seznam domorodnih koristnih organizmov za namene biotičnega varstva rastlin je dostopen na spletni strani Biotično varstvo rastlin | GOV.SI
Koristne povezave
Viri
Australian Wine Research Institute. (2021). Grapevine leafroll-associated virus 3. Fact Sheet, Viticulture.
Bell, V., & Chooi, K. (2022). Grapevine leafroll disease and Shiraz disease: Interim recommendations for management in Australian vineyards. A Plant & Food Research report prepared for Wine Australia, Project PFR 2001.
BIOREBA AG. (2017). Product Information: DAS-ELISA – Grapevine leafroll-associated virus 1+3 (GLRaV-1+3). Version 4. Reinach, Switzerland.
Constable, F., & Rodoni, B. (2014). Grapevine leafroll-associated viruses. Wine Australia, Factsheet, April 2014.
EPPO. (2026). Ampelovirus univitis (GLRAV1). EPPO Global Database.
EPPO. (2026). Ampelovirus trivitis (GLRAV3). EPPO Global Database.
Fust, C., Lameront, P., Shabanian, M., Song, Y., Abou Kubaa, R., Bester, R., Maree, H. J., Al Rwahnih, M., & Meng, B. (2025). Grapevine leafroll-associated virus 3: a global threat to grapevine and wine industries but a gold mine for scientific discovery. Journal of Experimental Botany, 76(11), 2985–3000.
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019.
Maree, H. J., Almeida, R. P. P., Bester, R., Chooi, K. M., Cohen, D., Dolja, V. V., Fuchs, M. F., Golino, D. A., Jooste, A. E. C., Martelli, G. P., Naidu, R. A., Rowhani, A., Saldarelli, P., & Burger, J. T. (2013). Grapevine leafroll-associated virus 3. Frontiers in Microbiology, 4, 82.
Mavrič Pleško, I. (ur.). Rastlinski virusi in njihovo poimenovanje. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 2016.
Pravilnik o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte.
Wilcox, W. F., Gubler, W. D., & Uyemoto, J. K. (ur.). (2015). Compendium of Grape Diseases, Disorders, and Pests. 2. izdaja. St. Paul, Minnesota: APS Press.
