Zavijači

Cydia spp.

David Snoj in Primož Žigon; oktober 2020

Zavijači so metulji (Lepidoptera) iz družine Tortricidae, ki povzročajo škodo na različnih sadnih vrstah. Leskov zavijač Cydia latiferreana (Walsingham), orehov zavijač Cydia amplana (Hübner, 1799) in kostanjev zavijač Cydia splendana (Hubner) so polifagi, ki se občasno pojavljajo na lupinarjih, kjer povzročajo škodo na plodovih.

Gosenice zavijačev se po izleganju zavrtajo v notranjost plodov, kjer se hranijo z jedrcem. Obgrizena jedrca so onesnažena z iztrebki, zato so plodovi neužitni. Poleg tega so poškodovana jedrca bolj podvržena različnim glivičnim in bakterijskim okužbam.

Na napadenih orehih je na mestu kjer gosenice vstopijo v plod opazna posušena lupina, ki je prilepljena na luščino. Zgodaj napadeni plodiči predčasno odpadejo. Prva generacija gosenic povzroča poškodbe tudi na listih, ki se na konicah vihajo navznoter. Podobne poškodbe na orehih lahko povzroča tudi jabolčni zavijač (Cydia pomonella).

Na lešnikih so vstopne izvrtine na zgornjem delu ploda komaj opazne, gosenice pa plod zapustijo skozi večje izhodne odprtine, ki so podobne poškodbam od lešnikarja.

Slika 1: Znamenja napada zavijačev na plodovih oreha (foto A. Solar, UL, Biotehniška fakulteta)

Zavijači_Slika 1

Slika 2: Gosenica zavijača v plodu oreha (foto A. Solar, UL, Biotehniška fakulteta)

Zavijači_Slika 4

Slika 3: Poškodbe zavijačev na lešnikih (foto A. Solar, UL, Biotehniška fakulteta)

Zavijači_Slika 2

Gosenice zavijačev prezimijo na tleh v listnem opadu in se spomladi zabubijo. Prvi metulji izletajo v drugi polovici maja in se pojavljajo vse do pozne jeseni. Njihova krila so različnih odtenkov sive ali rjave barve, z različnimi progastimi vzorci na sprednjem delu kril po katerih se vrste med seboj razlikujejo. Telo metuljev je dolgo 6-10 mm, z razponom kril okrog 2 cm. Oplojene samice odlagajo jajčeca na liste v bližino plodov ali neposredno na lupino oz. ovojnico razvijajočih se plodov. Po približno 10 dneh se iz jajčec izležejo gosenice kremasto bele barve, ki se premaknejo do plodov in se vanje zavrtajo v mehkejšem zgornjem delu ploda. Gosenice se hranijo z jedrcem 4-6 tednov, nato pa zapustijo plod skozi večjo odprtino na spodnji strani. Orehov zavijač letno razvije dva rodova, leskov zavijač enega do dva in kostanjev zavijač en rod na leto. Dorasle gosenice zapustijo plod in se spustijo na tla, kjer se obdajo s svilenim ovojem in tam prezimijo.

Slika 4: Metulj kostanjevega zavijača Cydia splendana (Hubner) (foto P. Hillman, Back Garden Moths)

Zavijači_Slika 3

Slika 5: Metulj lešnikovega zavijača Cydia latiferreana (Walsingham) (foto Ab H. Baas, Saxifraga Foundation)

Zavijači_Slika 5

Zavijači se v nasadih lupinarjev pri nas redko pojavijo v takem obsegu, da bi jih bilo potrebno zatirati. Za ukrepanje se odločamo na podlagi spremljanja prisotnosti škodljivcev. Nalet metuljev lahko spremljamo s pomočjo feromoskih vab, ki jih v nasade izobesimo že v sredini maja, da ugotovimo pojav prvih metuljev.

Nekemično zatiranje

Za omejevanje populacije zavijačev se tudi v nasadih lupinarjev lahko izvaja metoda zbeganja z uporabo feromonov, podobno kot je to v praksi pri varstvu pred jabolčnim zavijačem. Feromon se sprošča iz dispenzorjev v nasadu in otežuje komunikacijo med samci in samicami ter tako preprečuje parjenje. Uporaba feromonov je primerna ob predpostavki, da gre za zmerni napad škodljivca in da je nasad oddaljen vsaj 100 m od ne tretiranih nasadov.

Na orehih je za zatiranje jabolčnega zavijača na voljo tudi pripravek na osnovi ganulovirusa jabolčnega zavijača (CpGV). Na gosenice metuljev dobro delujejo pripravki na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis (Bt), ki pa pri nas za uporabo na lupinarjih niso registrirani.

Kemično zatiranje

Insekticide uporabljamo za zatiranje mladih gosenic takoj po izleganju, preden se te zvrtajo v plodove. Optimalen čas za škropljenje je običajno 10 dni po ulovu prvih metuljev v nasadu. Pri nas je uporaba insekticidov za zatiranje zavijačev dovoljena le na orehih. V primeru povečanih ulovov škodljivca na feromonske vabe je običajno potrebno insekticide uporabiti dvakrat; prvič običajno v prvi dekadi junija, ko je dosežena skupna vsota temperatur med 300 °C in 350 °C. Drugo zatiranje izvedemo konec druge dekade julija.

Back Garden Moths

   https://petehillmansbackgardenmoths.wordpress.com/

Bell N., Wiman N. 2020 Chestnut Pests. Pacific Northwest Insect Management Handbook. Oregon State University

    https://pnwhandbooks.org/sites/pnwhandbooks/files/insect/chapterpdf/insect20-h-nut.pdf

Hancock E. F., Bland K. P., 2014. The Moths and Butterflies of Great Britain and Ireland, volume 5, part 2. Boston. Brill, 376 str.

Hedstrom C. S., Olsen J., Walton V.M., Chambers U. 2014. Pheromone Mating Disruption of Filbertworm Moth (Cydia latiferreana) in Commercial Hazelnut Orchards. Acta Horticulturae, 1052: 253-262

Lepiforum.de., 2020. Cydia amplana

   http://www.lepiforum.de/lepiwiki.pl?Cydia_Amplana (dostopno dne 10.4.2020)

Nbnatlas. 2020. Vagrant Piercer, Cydia amplana

   https://species.nbnatlas.org/species/NHMSYS0021143359 (dostopno dne 10.4.2020)

Solar A., 2019. Lupinarji: oreh, leska, kostanj, mandelj. Ljubljana. ČZD Kmečki glas, 247 str.