Peribatodes rhomboidaria (Denis & Schiffermüller)
Zemljemerka
Primož Žigon, oktober 2018
Uvod
Zemljemerka je nočni metulj iz družine pedicev (Geometridae), za katere je značilno premikanje njihovih gosenic, imenovano »pednjanje«. Gosenice zemljemerke so občasni škodljivci vinske trte, ki povzročajo poškodbe v času odganjanja brstov. Poleg vinske trte lahko napade tudi slive in drugo sadno drevje.
Poškodbe
Gosenice izjedajo napeta očesa in komaj odgnale lističe. Več škode povzročajo predvsem v letih, ko trta počasi in pozno odganja.
Opis in bionomija
Gosenice zemljemerke prezimijo v zemlji ali pod skorjo lesa in se spomladih po steblih premaknejo na rozge, kjer se prehranjujejo. Premikajo se tako, da se postavijo na panožice na zadnjem delu telesa in telo iztegnejo naprej. Zadnji del telesa nato primaknejo k sprednjemu pri čemer se usločijo v obliki črke Ω. Odrasle gosenice so dolge 5 do 8 cm in sivorjave barve z rumenimi ter črnimi podolžnimi črtami. Aktivne so predvsem ponoči. Do konca meseca maja se gosenice zabubijo v zemlji in v juniju leta prvi rod metuljev. Ti čez krila merijo 4 do 5 cm, so sivo belkaste barve z rjavimi vzorci na krilih. Posamezna samica odloži do 500 jajčec, izlegle gosenice pa ne povzročajo več omembe vredne škode. Drugi rod metuljev leta v avgustu, ko samice odlagajo jajčeca na liste vinske trte. Iz njih se izležejo gosenice, ki se kmalu premaknejo za lubje ali v zgornji del tal, kjer prezimijo.
Varstvo
Na manjših površinah lahko ob manjšem pojavu gosenic le te poberem ročno. Gosenice so precej majhne in jih je relativno težko opaziti, zato moramo preglede izvajati redno, predvsem v večernem ter nočnem času, ko so najbolj aktivne. Ob močnejšem pojavu lahko zemljemerka povzroča tudi večjo škodo. Prag škodljivosti znaša 2-3 % izjedenih očes. Takrat lahko za zatiranje gosenic uporabimo registriran insekticid, ki ga nanesemo čim bolj neposredno po trsih in le na poškodovanem delu vinograda.
Uporabljeni viri
Vršič, S., Lešnik, M. 2010. Vinogradništvo – druga dopolnjena izdaja. Ljubljana, Založba ČZD Kmečki glas: 352 str.
Vrabl, S. 1999. Posebna entomologija. Škodljivci in koristne vrste na sadnem drevju in vinski trti. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo: 172 str.