Žitna pepelovka

Blumeria graminis (Speer)

Neja Marolt, december 2016

Žitna pepelovka je glivična bolezen, ki se pojavlja na travah (Poaceae), vključno z gojenimi žiti. Za bolezen so značilne bele plesnive pege, ki prekrivajo liste, stebla ali celo pleve klasa. Gliva ima več specializiranih form in vsaka od njih lahko okuži le določeno vrsto trave. V našem pridelovalnem območju je pogostejša na pšenici (Blumeria graminis f. sp. tritici) in ječmenu (Blumeria graminis f. sp. hordei), redkeje se pojavi na rži in ovsu. V zadnjih letih pri pridelovanju pšenice in ječmena povzroča manj škode, ker pridelujemo več sort, ki so na pepelovko odporne. Okužene rastline dajejo manjši pridelek, ker rastline zaradi poškodovanih listov slabše asimilirajo, povečano pa je tudi izhlapevanje vode. Pogoste so izgube pridelka do 10 %, pri občutljivih sortah in izredno močni okužbi, ki se pojavi že pred cvetenjem pa vse do 40 %.

Bolezenska znamenja se najprej pojavijo na spodnjih listih in tudi steblih, kadarkoli v času rasti žit. Na površini listov so puhaste bele pege, ki prehajajo iz belkasto sive barve v rjavo sivo. Sestavljene so iz micelija glive in v verižice nanizanih trosov.

Slika 1: Pega pepelovke na ječmenu (foto: arhiv KIS)

Gliva je obligatni parazit in lahko raste le na živem tkivu. Kot ektoparazit se razvija le na površini lista in v epidermalne celice pošilja havstorije (sesalne bradavice). Klorotične pege nastanejo pod kolonijo pepelovke in tik ob njej, pozneje tkivo na okuženem delu lista porjavi. Pri sortah žit, ki so proti pepelovki odporne, zlasti pri ječmenu, se na mestu okužbe pojavi temna pega odmrlega tkiva (slika 2). Micelija na takih pegah je zelo malo ali sploh ni opazen. Takšne spremembe pomotoma lahko pripišemo drugim povzročiteljem glivičnih bolezni.

Slika 2: Pepelovka na ječmenu se pogosto pokaže v obliki rjavih peg, micelija je malo (foto: arhiv KIS)

Proti koncu vegetacije ali v sušnih razmerah, žitna pepelovka oblikuje spolna trosišča-kleistotecije, ki so vidni kot črno rjave pike na plesnivih prevlekah (slika 3).

Slika 3: Kleistoteciji (spolna trosišča) na beli plesnivi prevleki (foto: arhiv KIS)

Gliva prezimi v nespolni obliki na posevkih ozimnega žita ali samosevnih žitih. Kleistoteciji, ki se razvijejo pozno poleti, so odporni na sušne razmere in jeseni v vlažnih razmerah bruhajo askospore, ki povzročijo okužbe novih posevkov. Gliva preživi in se širi vse dokler so prisotne zelene gostiteljske rastline. Nespolni stadij glive ima za prezimovanje in ohranjanje večji pomen kot kleistoteciji, saj nespolni trosi nastajajo in se širijo skozi vso rastno dobo. Kalijo med 5 in 30 °C, optimalne razmere pa so pri 15 °C in 95 % relativni zračni vlagi. Žita, predvsem pšenica, so za okužbo najbolj občutljiva v času razraščanja., Razvoj bolezni je hitrejši v gostih ter z dušikom preveč gnojenih posevkih.

Preventivni ukrepi

Najbolj učinkovit preventivni ukrep je uporaba odpornih ali manj občutljivih sort. Popolna odpornost sort ni nujno trajna, saj se lahko pojavijo rase pepelovke, ki odpornost premagajo.

Priporočljivi ukrepi za omejevanje širjenja pepelovke so tudi:

  • optimalen, ne prezgoden rok setve ozimin,
  • primerna gostota setve, kot je priporočena za posamezno sorto,
  • zaoravanje žetvenih ostankov in samosevnih žit,
  • zatiranje samosevnih žit,
  • kolobar,
  • uravnoteženo gnojenje, predvsem pravilno odmerjanje dušika.

Kemično zatiranje

Za kemično zatiranje pepelovke so na voljo številni fungicidi. Večina pripravkov je sestavljena iz dveh ali več aktivnih snovi. Zaradi zmanjševanja tveganja za pojav odpornosti glive proti fungicidom uporabljamo aktivne snovi z različnimi načini delovanja, pri čemer si pomagamo z oznako skupine aktivnih snovi. Pri odločanju za uporabo fungicida upoštevamo vremenske razmere in prag škodljivosti.

Compendium of wheat diseases and pests. Third edition. 2010. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 171 str.

Maček J., 1987. Posebna fitopatologija, patologija poljščin. 2. Izdaja. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo: 286 str.

Managing powdery mildew in wheat https://www.agric.wa.gov.au/spring/managing-powdery-mildew-wheat?page=0%2C0 (april 2016)

UC pest management guidelines, small grains, powdery mildew

http://www.ipm.ucdavis.edu/PMG/r730101211.html (april 2016)

Weizenmodell Bayern. 2016. Arbeitsanleitung zum gezielten Fungizideinsatz in Praxisbetreiben nach dem Weizenmodell Bayern. Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft Institut für Pflanzenschutz: 21 str.

Žitna pepelovka – Blumeria graminis Speer (sin. Erysiphe graminis DC)

http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=OrgCirs\OpisiSkod/vsi/blu_gram.htm (april 2016)