Scaphoideus titanus Ball
Ameriški škržatek
Špela Modic, november 2022
Uvod
Ameriškega škržatka uvrščamo v družino mali škržatki (Cicadellidae). Je monofag in živi samo na rastlinah iz rodu Vitis sp. V Sloveniji ga najdemo v vseh treh vinorodnih območjih. Odrasli in ličinke oziroma nimfe se prehranjujejo tako, da sesajo rastlinski sok, zato so nevarni in glavni prenašalci zlate trsne rumenice, ki povzroča veliko gospodarsko škodo pri pridelavi grozdja.
Poškodbe
Ameriški škržatek je v naravi glavni prenašalec zlate trsne rumenice, bolezni vinske trte, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine Flavescence dorée (FD) s sistemsko okužbo trte. Takšna trta ne rodi in propade. Pri belih sortah listje rumeni, pri rdečih pa zelena barva prezgodaj prehaja v rdečo, listje se uvihava, poganjki so mlahavi.
Opis in bionomija
Ameriški škržatek je velik od 4,8-5,4 mm. Njegovo podolgovato telo z deltasto obliko glave je bledo rumeno. Preko glave in hrbtnega dela predprsja potekajo rjavkaste proge. Posebej značilne zanj sta dve ali tri črne ali temno rjave proge, ki potekajo prek čela od enega sestavljenega očesa do drugega. Na svetlo rjavih krilih ima vzorce svetlih peg in mrežast vzorec temno rjavih krilnih žil. Vrsta je univoltilna. Prezimi v razvojnem stadiju jajčeca. Belkasto ledvičasto jajčece je na sprednjem delu vretenasto in na zadnjem delu zaobljeno. Dolgo je 1,3 mm. Oplojene samice odlagajo jajčeca od začetka avgusta do konca septembra, najpogosteje pod lub dvoletnega lesa vinske trte. Posamezna samica odloži približno 24 jajčec, redko več kot dva na eno mesto skupaj. Izleganje ličink se začne v drugi polovici maja in traja vse do začetka julija. Do odraslega škržata se razvijejo v 30 do 50 dneh. Razvoj poteka prek petih razvojnih stopenj ličink oziroma nimf, za katere je značilno, da imajo na zadnjem zadkovem členu dve črni bočni pegi. Poleg tega tudi že skačejo, kar ličinke drugih vrst škržatkov na vinski trti ne zmorejo. Odrasle škržatke najdemo v vinogradih od sredine julija pa vse do sredine oktobra, z vrhom v prvi polovici avgusta. Odrasli škržatki so najučinkovitejši prenašalci fitoplazme, čeprav so včasih kužne tudi že nimfe 5. razvojne stopnje.
Poleg ameriškega škržatka, lahko pri nas na vinski trti zasledimo tudi zelenega škržatka – Empoasca vitis (Goethe), krhlikinega škržatka – Zygina rhamni (Ferr.), bivolčka – Stictocephala bisonia (Kopp & Yonke), Cercopis vulnerata Rossi- rdeča slinarica in medečega škržatka – Metcalfa pruinosa (Say).
Varstvo
Spremljanje številčnosti in ukrepi zatiranja
V vseh vinogradih je priporočljivo spremljati pojav in številčnost ameriškega škržatka s pregledovanjem spodnje strani listov in poganjkov ter z nastavitvijo rumenih lepljivih plošč (3-5 na ha) konec junija. Prag škodljivosti je 4 škržatki na ploščo na teden. Škržati se hranijo tudi na navadnem srobotu (Clematis vitalba), ki ga je iz vinogradov in njihove okolice priporočljivo odstraniti. Obvezno pa ga moramo odstraniti iz matičnih vinogradov, matičnjakov, trsnic in njihove okolice. Pravočasno in redno zatiranje ameriškega škržatka je karantenski ukrep, ki je obvezen v vinogradih za pridelavo grozdja v razmejenih območjih zlate trsne rumenice, v drevesnicah, matičnih vinogradih in matičnjakih pa na celotnem območju Slovenije. Tretiranje z insekticidi se navadno opravi po cvetenju vinske trte, ko na spodnji strani listov opazimo ličinke ali nimfe. Pomembno je, da v vinogradu, trsnici ali matičnjaku pričnemo z zatiranjem dovolj zgodaj, še preden se začno pojavljati odrasli škržatki, saj fitoplazmo lahko prenašajo že nimfe 3. razvojnega stadija (L3).
Število tretiranj, razpoložljiva sredstva in drugi ukrepi za omejevanje škodljivca so natančneje opredeljena v Načrtu ukrepov obvladovanja zlate trsne rumenice, ki je dostopen na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Razvoj in številčnost ameriškega škržatka spremlja Javna služba zdravstvenega varstva rastlin (JSZVR). Za vsako območje posebej napoveduje najprimernejše roke in sredstva za njegovo zatiranje in jih objavi v prognostičnih obvestilih na spletni straneh Agrometeorološkega portala Slovenije.
Uporabljeni viri
Rak Cizej, M., Ferlež Rus, A., Škerbot, I. 2015. Populacija ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus ball) na območju celjske regije. Hmeljarski bilten, 22: 40-48.
Seljak, G. 2008. Distribution of Scaphoideus titanus in Slovenia: its new significance after the first occurrence of grapevine “flavescence dorée”. Bulletin of Insectology 61 (1): 201-202
Seljak, G. 1987. Scaphoideus titanus Ball (= Sc. Littoralis Ball), novi štetnik vinove loze u Jugoslaviji. Zaštita bilja, Beograd, 38 (4) 182: 349-357
Seljak, G. 1993. Škodljivi škržati vinske trte. SAD. Revija za sadjarstvo in vinogradništvo. Letnik IV, 4: 9-11
Seljak, G., Orešek, E., 2007. Prvi pojav zlate trsne rumenice v Sloveniji: Kako naprej? Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Radenci, 144-151.
Tehnološka navodila za integrirano pridelavo grozdja. 2018. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: 37 str.
Vršič S. in Lešnik M. 2010. Vinogradništvo. 2. dopolnjena izd. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 403 str.