Zlata trsna rumenica

Flavescence dorée

David Snoj, april 2020

Trsne rumenice so pomembne bolezni vinske trte, ki jih povzročajo fitoplazme. Zlato trsno rumenico vinske trte povzroča fitoplazma Flavescence dorée (FD). Njeno širjenje je povezno s prisotnostjo žuželčjega prenašalca – ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball), ki prenaša fitoplazme na neokužene rastline. Fitoplazma FD je v Evropi uvrščena na seznam karantenskih škodljivih organizmov, zato veljajo posebni ukrepi za preprečevanje njenega širjenja. V zadnjem času je pojavljanje bolezni v porastu in velja za eno nevarnejših karantenskih bolezni.

Bolezenskih znamenj med različnimi tipi trsnih rumenic, ki jih povzročajo različne vrste fitopalzem, med seboj ne moremo vizualno ločiti. Ponavadi so vidna le na vinski trti (Vitis vinifera), na različnih sortah so različno izražena. Prisotnost in oblika bolezenskih znamenj je v veliki meri odvisna tudi od fiziološkega stanja rastlin in vremenskih razmer. Bolezen povzroča slabšo rast, manjši pridelek in odmiranje trsov. Okuženi trsi spomladi kasneje in neenakomerno odganjajo, sicer pa so bolezenski znaki najizrazitejši konec poletja in se stopnjujejo v zgodnje jesenskem času. Listi okuženih rastlin bledijo in se pri rdečih sorta predčasno obarvajo rdeče, medtem ko je pri belih sortah opaziti zlatorumeno obarvanje. Listi se zvijajo navznoter, so togi, hitreje dozorevajo in se ob mečkanju drobijo. Listi okuženih trt običajno odpadejo kasneje kot pri zdravih. Grozdi se po cvetenju močneje osipajo, razvite jagode pa venijo in se sušijo. Bolezen povzroča venenje pecljevine, ki trohni in se trga ter ostane na trsu še dolgo po koncu vegetacije. Simptomi se pojavljajo tudi na lesu. Ta slabše dozoreva, zato se rozge na okuženih trsih povesijo. Na močno napadenih rozgah opazimo nepravilno izmenjevaje olesenelih in neolesenelih delov, lahko se pojavijo tudi razpoke in nekroze. Medčlenki so kratki, listi na rozgah se zgostijo in se začnejo prekrivati. Simptome rumenic lahko hitro zamenjamo z drugimi fiziološkimi motnjami, kot je pomanjkanje magnezija ali okužbe z drugimi boleznimi vinske trte kot je virusno zvijanje listja vinske trte. Za trsne rumenice je značilna občasna t. i. ozdravitev in izginotje bolezenskih znakov, ki pa je le navidezno. To predstavlja težavo pri nadzorovanju širjenja bolezni.

Slika 1: Bledenje listov in vihanje listnih robov zaradi okužbe z zlato trsno rumenico (foto arhiv KIS)

Zlata trsna rumenica 2

Slika 2: Bolezenska znamenja pri rdečih (levo) in belih sortah vinske trte (desno) (foto arhiv KIS)

Zlata trsna rumenica 1

Fitoplazma FD je obligatni parazit, ki naseljuje prevodna tkiva vinske trte. Povzročitelja zlate trsne rumenice prenaša ameriški škržatek, ki se prehranjuje s sesanjem rastlinskih sokov na vinski trti in tako širi bolezen iz okuženih na zdrave trte. Poleg vinske trte lahko vir okužbe predstavljajo tudi druge negojene rastlinske vrste kot so navadni srobot (Clematis vitalba), črna jelša (Alnus glutinosa) in veliki pajesen (Ailanthus altissima) za katere je znano, da so lahko gostitelji različnih povzročiteljev trsnih rumenic. Fitoplazme na trti prezimijo na enoletnem lesu, simptomi se pojavijo naslednjo rastno dobo. Ličinke in odrasli osebki ameriškega škržatka se s fitoplazmami okužijo spomladi, nato se začne inkubacijska doba, ki traja 4 tedne, zatem se pojavi infektivni stadij tekom katerega se okužba širi. Fitoplazma vstopi v trs s prehranjevanjem prenašalca. Zlata trsna rumenica se prenaša tudi preko sadilnega materiala. Običajno so vir okužbe cepiči, ki so še v fazi inkubacije fitoplazem in ne izražajo simptomov bolezni.

Slika 3: Odrasel ameriški škržatek na vinski trti (foto arhiv KIS)

Slika 1 ameriški škržat 1x  22.7. 2010 na vinski trti  šm

Zlata trsna rumenica je bila v Sloveniji prvič odkrita leta 2005 in je danes razširjena v vseh treh vinorodnih deželah. Za preprečevanje njenega širjenja je ključno izvajanje preventivnih in kurativnih ukrepov.

Nekemični ukrepi

V žariščih okužbe je obvezno odstranjevanje okuženih trt in vseh trt, ki kažejo bolezenska znamenja. Trte je potrebno odstraniti s koreninami vred, sicer lahko iz njih poženejo okuženi poganjki, ki so vir okužbe. Fitoplazma, ki povzroča zlato trsno rumenico, se lahko prenaša tudi z okuženimi cepiči ali s podlago pri vegetativnem razmnoževanju, zato preventivni ukrepi vključujejo uporabo zdravega sadilnega in matičnega materiala v trsničarstvu. V vinogradih in njihovi okolici je priporočljivo odstranjevanje drugih gostiteljskih rastlin, predvsem navadnega srobota. Ta ukrep je obvezno izvajati v trsnicah, matičnjakih in matičnih vinogradih.

Kemično varstvo

Kemično varstvo pred fitoplazmami ni mogoče. Ukrepi kemičnega varstva so usmerjeni v zatiranje ameriškega škržatka. Njegovo zatiranje je obvezno v matičnih vinogradih, trsnicah in matičnjakih povsod po Sloveniji ter v vinogradih na celotnem razmejenem območju zlate trsne rumenice, ki vključuje večino vinogradov v Sloveniji.

Gadoury D. M., Wilcox W. F, Rumbolz J., Gubler W.D. 2015. Powdery Mildew. V: Compendium of Grape Diseases, Disorders, and Pests. Wilcox W. F., Gubler W. D., Uyemoto J. K. (eds.). 2nd edition. St. Paul, Minnesota, The American Phytopathological Society: 75-83

Vršič S. in Lešnik M. 2010. Vinogradništvo. 2. dopolnjena izd. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 403 str.

Zlata trsna rumenica (lat. Grapevine flavescence dorée). Uprava Republike Slovenije za varno hrano,veterinarstvo in varstvo rastlin.

https://www.gov.si/teme/zlata-trsna-rumenica/ (dostopno dne 21.5.2020)

Navodila za zatiranje ameriškega škržatka s fitofarmacevtskimi sredstvi v letu 2020. Uprava Republike Slovenije za varno hrano,veterinarstvo in varstvo rastlin. https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UVHVVR/Zdravje-rastlin/Skodljivi-organizmi-rastlin/Zlata-trsna-rumenica/Navodila-za-zatiranje-ameriskega-skrzatka_2020.pdf (dostopno dne 21.5.2020)