Koruzni hrošč

KORUZNI HROŠČ (Diabrotica v. virgifera LeConte)

Špela Modic in Marjeta Zemljič-Urbančič, november 2016

Koruzni hrošč izvira iz Severne Amerike in ga uvrščamo med najpomembnejše škodljivce koruze v Evropi. V Sloveniji smo ga prvič ugotovili leta 2003, sedaj pa je razširjen že na vseh območjih, kjer pridelujemo koruzo. Škodo povzročajo že hrošči, ki se prehranjujejo s cvetnim prahom, s svilo, z zrnjem in s koruznimi listi. Najpomembnejšo  škodo povzročajo ličinke, ki živijo v tleh in se prehranjuje s koreninami koruze.

Slika 1: Samec koruznega hrošča (foto: arhiv KIS)

Ob močnem pojavu ličink v posevkih koruze so poškodbe na koreninah tako velike, da koruza poleže. Pridelek je tudi bistveno manjši in slabše kakovosti, poleg tega je oteženo tudi njegovo spravilo. V deževnih letih se na poškodovane štorže naselijo tudi glive (Fuzarium  spp., Aspergillus flavus,…), ki proizvajajo toksine nevarne za prehrano ljudi in živali. Hrošči z objedanjem svile, povzročajo gluhost storžev in s tem izgubo pridelka.

Slika 2: Polegla koruza zaradi obžrtih korenin (foto: arhiv KIS)

Odrasel hrošč je rumeno zelene barve. Za odrasle osebke je značilen spolni dimorfizem, ki se kaže v dolžini tipalk, obarvanosti pokrovk in velikosti zadka, ki je pri samicah opazno večji. Samica ima vzdolžno črno črto na vsaki pokrovki, pri samcih pa sta črti razširjeni, nepravilno oblikovani in prekrivata večji del pokrovk. Nadvratni ščit je zelenkasto rumen pri obeh spolih. Trebušna stran telesa je nekoliko temnejša, noge so svetle ter na bočni strani črne. Dolžina telesa se med spoloma razlikuje; velikost samcev znaša od 4,4 do 6,6 mm, velikost samic pa od 4,2 do 6,8 mm. Tipalki sta nitasti, sestavljeni iz enega daljšega, dveh krajših in osmih daljših členov. Pri samcih so tipalke izrazito daljše kot pri samicah. Jajčeca so svetla, ovalna in dolga do 0,5 mm. Ličinka je tanka in podolgovata. Je bela, s temno glavo. Dorasla je dolga okrog 13 mm. Na devetem segmentu zadka je s hrbtne strani vidna temnejša lisa, v kateri je madež v obliki črke V. Buba je prosta in bele barve.

Slika 3: Ličinke koruznega hrošča (foto: arhiv KIS)

Koruzni hrošč ima v Evropi en rod na leto. Prezimi v stadiju jajčeca, ki ga samica odloži v tla blizu korenin koruze. Po mirovanju (diapavzi), ki navadno traja več mesecev, se iz jajčec izležejo ličinke. V obdobju od druge dekade maja do konca junija se ličinke prehranjujejo in razvijajo skozi 3 larvalne stopnje. Večina ličink živi v tleh v globini okrog 15 cm. Blizu površja tal se zabubijo, največ bub najdemo v globini 5 cm. Iz bub se približno po desetih dneh izležejo hrošči. Glavnina hroščev se pri nas pojavi v juliju in avgustu.

Preventivni ukrepi

Najpomembnejši in najbolj učinkovit ukrep za omejevanje škod je kolobar. S prekinitvijo zaporedne pridelave koruze na istem zemljišču prekinemo razvojni krog koruznega hrošča. Ličinke namreč potrebujejo korenine koruze, da zaključijo svoj razvoj, v nasprotnem primeru poginejo. Priporočljiv je vsaj dvo, še bolje pa tri letni kolobar, kar pomeni, da se koruza na istem zemljišču prideluje vsaj vsako drugo ali tretje leto.

Kemično zatiranje koruznega hrošča je potrebno tam, kjer več let zaporedoma sejemo koruzo na isto površino ali v zelo ozkem kolobarju. Koruznega hrošča lahko zatiramo v stadiju ličink ali odraslih hroščev. Za zatiranje ličink koruznega hrošča se uporabljajo talni insekticidi, ki se jih trosi ob setvi koruze na globino od pet do osem cm, podobno kot pri zatiranju strun. Koruzno seme se lahko zavaruje z nanosom  ustreznega insekticida in nekatere semenarske hiše ponujajo tako seme. Hrošče se zatira v začetku avgusta, vendar je takrat koruza že visoka in ni možno uporabiti običajnih poljedelskih škropilnic. Aplikacija insekticidov se zato izvaja s posebnimi napravami ali škropilnicami. To so škropilnice z v visoko nameščenimi škropilnimi letvami in cevnimi podaljški do višine storža, ki omogočajo aplikacijo insekticidov tudi v visoki koruzi. Škropimo, kadar želimo preprečiti neposredno škodo (gluhost storžev) in  odlaganje jajčec. Naslednja možnost nanosa insekticidov v visoki koruzi je uporaba pršilnikov s pršilnim topom. Običajno so to nošeni traktorski priključki. V Sloveniji ta ukrep v praksi ni zaživel. Insekticide, registrirane za zatiranje koruznega hrošča najdete v tabeli.

Slika 4: Zatiranje koruznega hrošča (foto: arhiv KIS)

Ličinke

Navzočnost in številčnost ličink koruznega hrošča ugotavljamo s pregledom talnih vzorcev. Odvzamemo deset vzorcev (zemljo in korenine) dimenzije 18 x 18 x 10 cm. Vzorci naj bodo porazdeljeni enakomerno po celi njivi. Pri pregledu si pomagamo s črno podlago (folijo), na katero postopoma stresamo zemljo s korenin. Gospodarski prag škode je presežen, ko v povprečju ugotovimo dve ličinki na vzorec.

 Hrošče

Najustreznejši način za ugotavljanje praga škodljivosti koruznega hrošča temelji na vizualnem pregledu, pri katerem ugotavljamo število hroščev ulovljenih na rumene lepljive plošče ali število hroščev na rastlino. Tako na osnovi ocenjevanja številčnosti hroščev v tekočem letu ugotavljamo gospodarsko škodo, ki bi jo naslednje leto povzročile ličinke z objedanjem korenin koruze. Prag gospodarske škode je določen za rumene lepljive plošče ameriškega proizvajalca (Pherocon AM/NB) in znaša 40 hroščev na ploščo na teden, oziroma približno 6 odraslih osebkov na ploščo na dan. Ker omenjene plošče niso enake kot plošče, ki se uporabljajo pri nas, je bolj zanesljiva metoda ugotavljanje števila hroščev na posamezni rastlini. Pri tem načinu v diagonali pregledamo 100 rastlin (na 10 mestih po 10 rastlin) na posamezni njivi. Pregledamo liste, steblo, metlico in storž. Preglede izvajamo v prvi polovici avgusta, v obdobju od konca cvetenja do pozne mlečne zrelosti (BBCH 69-77). Gospodarski prag škode je presežen, če v povprečju ugotovimo 0,5 -1 hrošča / rastlino.

V primeru preseženega praga škodljivosti je v izogib škode v prihodnjem letu potrebno opustiti pridelavo koruze na tej površini. V primeru, da to ni mogoče, zatiramo odrasle hrošče z insekticidom ali v naslednjem letu uporabimo sredstvo za zatiranje ličink.

Ball H.J. 1957. On the biology and egg-laying habits of the western corn rootworm. Journal of Economic Entomology, 50, 2: 126-128

Branson T.F., Johnson R.D. 1973. Adult western corn rootworm: oviposition, fecundity, and longevity in the laboratory. Journal of Economic Entomology, 66, 2: 417-418

Čergan Z. in sod. 2008. Koruza. Ljubljana, Kmečki glas, 344 str.

Krysan L.J., Miller A.T. 1986. Methods for the study of pest Diabrotica. New York, USA Springer series in Experimental Entomology-Verlag: 398

Modic Š., Urbančič Zemljič M., Razinger J. 2015. Priporočila za obvladovanje koruznega hrošča, (Zdravje rastlin, št. 6). Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije, 5 str.

Poje T., Godeša T., Kolmanič A., Modic Š. Od tretiranja semena do zatiranja odraslega hrošča: tehnične možnosti proti koruznemu hrošču. Kmečki glas, 73 (32): 6-7

Bažok, I. Sivčev, T. Kos., J. Igrc Barčič, J. Kiss, S. Jankovič. 2011. Pherocon AM trapping and the »whole plant count« method-a comparison of two sampling techniques to estimate the WCR adult densities in Central Europe. Cereal Research Communications, 39 (29): 298-305

Sivčev I., Manojlović B., Bača F., Krnjajić S. 1995. Biljke hraniteljke, ishrana i štetnost. V: Kukuruzna zlatica Diabrotica virgifera LeConte. Čamprag D. (ur.). Beograd, Društvo za zaštitu bilja Srbije: 45-53