Marmorirana smrdljivka

Halyomorpha halys Stål

Špela Modic, Primož Žigon, Marko Devetak, Matjaž Jančar in Sara Hoblaj, marec 2023

ŠČITASTE STENICE (Heteroptera, Pentatomidae)

Za ščitaste stenice (Pentatomidae) je značilno, da imajo široko in ploščato telo, velik ščitek in 4-5 člene tipalke. Ustne dele imajo izoblikovane v kljunec, s katerim sesajo rastlinske in živalske sokove. Imajo dva para kril. Vrhnja, sprednja krila imajo deljena v trdnejši usnjati in mehkejši opnasti del. Imenujemo jih polpokrovke (hemielitre). Zadnja krila so mehkejša, opnasta in z vzdolžno gubo zložena pod sprednja. Med ovratnikom (pronotum) in krili imajo trikotni ali polkrožni ščitek (skutelum). Za stenice je značilna nepopolna preobrazba, kar pomeni, da njihov razvoj poteka od jajčeca prek ličinke do odrasle živali (brez stadija bube). Samica ščitaste stenice izleže jajčeca v jajčna legla in jih prilepi na gostiteljsko rastlino (list, steblo, plod).

MARMORIRANA SMRDLJIVKA (Halyomorpha halys)

Uvod

V družino ščitastih stenic uvrščamo tudi marmorirano smrdljivko Halyomorpha halys (Stål, 1855). Vrsta izvira iz vzhodne Azije (Kitajska, Japonska, Koreja) in je tujerodna invazivna vrsta v Severni Ameriki ter Evropi. Sredi 90-ih je bila vnesena v ZDA ter leta 2004 v Evropo (Švica). Danes je prisotna v večini evropskih držav in od leta 2017 tudi v Sloveniji. V novih okoljih se hitro prilagaja in uspešno razmnožuje, pri čemer razvije najmanj en popoln rod letno. Z naraščanjem populacij postaja moteč dejavnik v urbanem okolju ter v zadnjem času eden od pomembnejših škodljivcev v kmetijski pridelavi.

Slika 1: Odrasel osebek marmorirane smrdljivke (foto: arhiv KIS)

Slika 2: Jajčno leglo in nimfe H. halys na jablani (foto arhiv KIS)

Poškodbe

Prehranjuje se s preko 300 različnimi rastlinskimi vrstami iz številnih družin, med katerimi prevladujejo metuljnice in rožnice. Med sadnimi vrstami so njeni najpomembnejši gostitelji hruška, jablana, breskev, leska, kaki in aktinidija. Škodo povzroča tudi na viski trti in oljki ter različnih zelenjadnicah kot so plodovke in stročnice. V pridelavi poljščin so najbolj ogroženi posevki soje ter koruze. Poškodbe povzročajo odrasli osebki in nimfe. Do poškodb na plodovih najpogosteje pride v fazi razvoja pred tehnološko zrelostjo, zato so napadeni plodovi deformirani. Na mestih sesanja stenic rastlinsko tkivo odmira, kar se pozneje odraža v nastanku nekrotičnih peg. Poškodovani plodovi lahko tudi odpadejo. Deformirani plodovi niso primerni za prodajo predvsem iz estetskega vidika, se slabše skladiščijo in propadajo. Med drugim je marmorirana smrdljivka tudi prenašalka fitoplazem. V urbanem okolju masovno sili v gospodarske in stanovanjske objekte, kjer išče prezimovališče. Poleg tega spušča tudi neprijeten vonji in lahko povzroča alergije. Občasno povzročajo podobno škodo na plodovih tudi druge vrste stenic kot so, na primer, uhata rusonožka Pentatoma rufipes L. (Heteroptera, Pentatomidae) , Lygus spp. (Miridae) in druge.

Slika 3: Poškodbe na jabolku zaradi sesanja stenic (foto: arhiv KIS)

Slika 4: Poškodbe, ki so jih na plodu paprike povzročile stenice Halyomorpha halys (foto: arhiv KIS)

Slika 5: Poškodbe zaradi stenic na oljki (foto: S. Hoblaj, KGZS Zavod Nova Gorica)

Opis in bionomija

Odrasle stenice so dolge 12-17 mm in sivo-rjave barve. Telo je pokrito z drobnimi črnimi pikami, ki dajejo videz marmoriranega vzorca. Na izgled je podobna sodobni vrsti – sivemu smrdljivcu (Rhaphigaster nebulosa) od katere jo lahko, poleg drugih taksonomskih znakov, najhitreje ločimo po tem, da na trebušnem delu drugega zadkovega obročka nima trna (slika 6 in 7). Zaradi vizualne podobnosti se jo pogosto zamenjuje tudi s ščitasto stenico- Dolycoris baccarum (Slika 8), ki je ena najpogostejši vrst pri nas.

Razvoj marmorirane smrdljivke poteka preko 7 razvojnih stadijev, in sicer, od jajčeca prek 5 stopenj ličink do odrasle stenice. Prezimijo odrasle stenice, ki postanejo aktivne spomladi (aprila). Oplojene samice odlagajo jajčna legla (20-30 jajčec/leglo) na spodnjo stran listov gostiteljskih rastlin, od sredine junija do konca septembra z vrhom v juliju. Izlegle nimfe se zadržujejo v skupinah, v okolici jajčnih legel in so rdečkasto rumene barve, po prvi letvi pa temnejše barve. Razvoj nimfe poteka preko petih razvojnih stopenj. Razvoj od jajčec do odraslih žuželk v povprečju traja od 60 do 90 dni. Marmorirana smrdljivka pri nas razvije en rod, na toplejših območjih pa lahko razvije tudi do dva rodova letno. S skrajševanjem obdobja dneva se jeseni odrasle stenice množično zbirajo na drevesih in območjih stavb, kjer iščejo prostor za prezimovanje. Zimsko obdobje preživijo v različnih skrivališčih kjer prezimijo v fazi mirovanja (diapavze).

Slika 6: Sivi smrdljivec Raphigaster nebulosa (Poda, 1761) (desno) in marmorirana smrdljivka - Halymorpha halys (levo) (foto: arhiv KIS)

Slika 7: Sivi smrdljivec – Raphigaster nebulosa (desno) in marmorirana smrdljivka - Halymorpha halys (levo) (foto: arhiv KIS)

Slika 8: Ščitasta stenica vrste Dolycoris baccarum (foto: arhiv KIS)

Varstvo

Biotično varstvo

Parazitske osice iz reda kožekrilcev (Hymenoptera), so znane kot najbolj učinkovit naravni sovražnik marmorirane smrdljivke. Svoja jajčeca odlagajo v jajčeca gostitelja in povzročajo njihov propad. Nekatere vrste parazitoidnih osic iz rodu Anastatus (Hymenoptera: Eupelmidae) in Trissolcus (Hymenoptera: Scelionidae) so se izkazali kot najbolj učinkoviti pri omejevanju marmorirane smrdljivke. Vrsti Anastatus bifasciatus (Geoffroy) in Trissolcus basalis  uspešno parazitirata jajčeca marmorirane smrdljivke in sta v Sloveniji domorodni, zato se lahko uporabljata za namene preplavnega biotičnega varstva rastlin.

Nekemično varstvo

Pojav in številčnost škodljivca lahko ugotavljamo z uporabo feromonskih pasti, ki jih v nasade oz. posevke postavimo v aprilu.  Za ukrepanje se odločamo na podlagi številčnosti ulovov. Uporaba potiinsektnih mrež s katerimi fizično onemogočimo pojav škodljiva v nasadu ali posevku je edini učinkovit in okoljsko sprejemljiv ukrep za preprečevanje škode. Prekrivanje nasadov je potrebno izvesti kmalu po koncu cvetenja sadnih dreves. V praksi je v intenzivnih nasadih najbolj učinkovita kombinacija ukrepov nekemičnega varstva z uporabo protinisektinih mrež in uporabe insekticidov. Pri pridelavi vrtnin v zavarovanih prostorih je protiinsektne mreže možno namestiti na odprtine za zračenje na bočnih straneh rastlinjaka. Številčnost stenic lahko zmanjšamo s setvijo privabilnih posevkov s katerimi odvrnemo pojav škodljivca na gojenih rastlinah. Za ta namen se je v različnih poskusih za privabljanje stenic najbolje izkazala uporaba sončnic. Kot ena izmed alternativnih metod je možna tudi uporaba kislih (belih) glin, ki se se nanašajo na površine rastlin in na žuželke delujejo odvračalno, jim otežujejo vbadanje plodov in hranjenje. Na oljki se uporaba kislih glin (npr. kaolin) priporoča od cvetenja dalje in ima odvračalni učinek tudi na oljčno muho. Pri uporabi teh sredstev je pomembno, da so rastline dobro in enakomerno prekrite z belo oblogo, ki jo je potrebno redno obnavljati.

Kemično varstvo

Ker ima marmorirana smrdljivka velik nabor gostiteljskih rastlin in je sposobna preleti tudi večje razdalje, je njeno zatiranje z uporabo fitofarmacevtskih pripravkov oteženo. Poleg tega ima večina aktivnih snovi, ki so v uporabi za zatiranje stenic slabši rezidualni učinek, zato je potrebno škropljenje z njimi večkrat ponavljati. Posledica tega je negativen vpliv na razvoj številnih koristnih organizmov, ki imajo sicer pomembno vlogo pri preprečevanju prerazmnožitve drugih vrst škodljivcev. V trajnih nasadih s škropljenjem robnih vrst običajno dosežemo enak učinek kot pri škropljenju celotnega nasada, hkrati pa s tem zmanjšamo tudi negativen vpliv insekticidov na neciljne organizme. V razvoju so tudi tako imenovane »privabi in ubij« (attract and kill) tehnike zatiranja, kjer s pomočjo feromonov škodljivca privabimo na določeno mesto v nasadu in tam izvedemo ukrepe zatiranja. Za zatiranje stenic na gojenih kmetijski rastlinah se sicer večinoma uporabljajo pripravki na podlagi aktivnih snovi iz skupine piretroidov in neonikotinoidov.

Slika 9: Vaba za spremljanje marmorirane smrdljivke Halymorpha halys z agregacijskim feromonom, ki privablja oba spola (foto: arhiv KIS)

Slika 10: Nanos kislih glin (kaolina) na oljki (foto: S. Hoblaj, KGZS Zavod Nova Goirca)

Uporabljeni viri

Candian V., Pansa G. M., Briano M., Peano C., Tedeschi R., Tavella L. 2018. Exclusion nets a promising tool to prevent Halyomorpha halys from damaging nectarines and apples in NW Italy. Bulletin of Insectology, 71, 1: 21-30

Gariepy TD, Haye T, Fraser H, Zhang J, 2013. Occurrence, genetic diversity, and potential pathways of entry of Halyomorpha halys in newly invaded areas of Canada and Switzerland. Journal of Pest Science.

Gogala, M. 2003. Stenice. Sket, B., Gogala, M., Kuštor, V. 2003. Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, 329

Haye, T., Fischer, S., Zhang, J., Gariepy, T. 2015. Can native egg parasitoids adopt the invasive brow marmoratedstink bug, Halyomorpha halys (Heteroptera: Pentatomidae), in Europe? J. Pest. Sci. 88: 693–705

Rot, M., Devetak, M., Carlevaris, B., Žežlina, J., Žežlina, I. 2018. First record of brown marmorated stink bug (Halyomorpha halys (Stål,1855)) (Hemiptera: Pentatomidae) in Slovenia

Rot, M.; Maistrello, L.; Costi, E.; Bernardinelli, I.; Malossini, G.; Benvenuto, L.; Trdan, S. Native and Non-Native Egg Parasitoids Associated with Brown Marmorated Stink Bug (Halyomorpha halys [Stål, 1855]; Hemiptera: Pentatomidae) in Western Slovenia. Insects 2021, 12, 505. https://doi.org/10.3390/insects12060505

Laznik, Žiga, Trdan, Stanislav. 2021. Načini zatiranja marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys Stal, 1855, Hemiptera, Pentatomidae). Acta agriculturae Slovenica, letnik 117, številka 1, str. 1-11