Orehova črna listna pegavost

Xanthomonas arboricola pv. juglandi (Pierce) Vauterin et al.

Janja Lamovšek; marec 2020

Orehova črna listna pegavost je bakterioza, ki predstavlja največjo grožnjo v pridelavi orehov po vsem svetu. Povzročajo jo bakterije Xanthomonas arboricola pv. juglandis na navadnem orehu (Juglans regia). Na splošno je vrsta X. arboricola patogena za številne rastlinske vrste. Drugi najbolj znani patovarji so corylina (na leski), fragariae (na jagodah), populi (na topolih), pruni (na koščičarjih) in celebensis (na bananovcih). V Evropi je bolezen razširjena v Italiji, Franciji, Turčiji, Španiji in Grčiji. V Sloveniji je bolezen prisotna, a običajno ni problematična. Ob neugodnih razmerah pa lahko povzroči velike izgube v količini pridelka (do 70 %).

Bakterija X. arboricola pv. juglandis je uvrščena na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na razmnoževalnem materialu sadnih rastlin in na sadnih rastlinah (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« . (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

terija X. arboricola pv. juglandis je uvrščena na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na razmnoževalnem materialu sadnih rastlin in na sadnih rastlinah (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca).

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

OREHOVA ČRNA LISTNA PEGAVOST

Bolezen prepoznamo po majhnih pegah, ki se razvijejo na listih. Te so temno zelene, oglate z vodenim videzom in so enakomerno porazdeljene po listni površini. Kasneje pege porjavijo in pokaže se svetlejši rob, ki jo obdaja. Ob močnejši okužbi se pege združujejo in cel list počrni. Listne žile medtem porjavijo ali počrnijo. Na spodnji strani listov lahko celo opazimo gost bakterijski izloček, ki predstavlja vir naslednjih okužb na drevesu ali nasadu. Posušeni listi ostanejo na drevesih še kar nekaj časa, dokler v poletnih mesecih ne odpadejo in predstavljajo nov vir okužb za naslednje leto.

Najbolj prepoznavno znamenje na plodičih so črne pege mokrega videza, ki jih obdajajo vodeni kolobarji. Črnenje peg se širi tudi v notranjost plodu oreha. Okuženi plodovi so pogosto manjši, skrčeni in s počrnelo lupino. Ob zgodnjih okužbah, t.j. še pred tvorbo in otrditvijo orehove lupine, so prizadeta tudi jedrca. Pri pozni okužbi bolezen prizadene le lupino, oleseneli del pa ostane zaščiten. Oboleli plodovi odpadejo še pred polno zrelostjo.  Če jih s tal ne poberemo, predstavljajo vir okužb v naslednjem letu.

Nova dognanja kažejo, da je bakterija X. arboricola pv. juglandis primarni povzročitelj t.i. rjave apikalne nekroze (RAN), ki se kaže v zgrbančenju, črnenju in sušenju listov na vršičkih mladih poganjkov. RAN med drugim povzročajo tudi glive, (Alternaria spp. in Fusarium spp.).

V zadnjem času se v Franciji povečuje tudi pojav razjed na deblih ali vejah oreha, iz katerih se izceja rjava tekočina polna bakterij.

Bakterija korenin in lesa ne okužuje.

Slika 1. Bolezenska znamenja orehove črne listne pegavosti. (A) Črne listne pege, ki jih obdaja svetel rob; (B) videz peg na spodnji strani listov (enakomerna porazdeljenost); (C) pege na poganjku in na (D) plodu;(E in F) rjava apikalna nekroza (Foto: Daiva Burokiene (A, B, D), Antonia Ninot (C) in Katherine Evans (E, F) (Lamochhane, 2014).

Orehova črna listna pegavost_1

Slika 2. Razjede na deblu oreha kot posledica okužbe z bakterijo X. arboricola pv. juglandis. (Foto: Anita Solar)

Orehova črna listna pegavost_2

Za okužbo z bakterijo X. arboricola pv. juglandis so dovzetna mlada in rodna drevesa orehov. Bakterija prezimi v spečih brstih, v mačicah (moško socvetje oreha), na listih, na okuženih plodovih, ter na lesu mladih poganjkov. Spomladi, ko brst odžene, bakterije vdrejo vanj in okužijo notranji del brsta in kasneje zasnovo plodu. Veter in dež pripomoreta, da se bakterije razširijo po vsem drevesu. Znotraj nasada se bolezen najverjetneje prenaša tudi s pelodom, pršicami in z listnimi ušmi.

Med letom se bakterija uspešno namnožuje na površini listov in ob ugodnih pogojih vstopi v drevo skozi listne reže, listne poškodbe ali poškodbe na lesu.

Po okužbi se prva opazna znamenja pojavijo na listih. Za okužbo mora biti prisotna vlaga in večja omočenost listov (vsaj 12-24h pri temperaturi 15- 25 °C), in sicer v obdobju desetih tednov po cvetenju.

Preventivni ukrepi

  • Izbira sort, ki cvetijo kasneje, ali sorte z močno fizično prepreko za bakterije (bolj povoskani listi, gostejše dlačice na cvetovih, večja vsebnost fenolov).
  • Redčenje in izrezovanje pregostih poganjkov, da se vzdržuje zračnost v krošnji.
  • Primerno zimsko dognojevanje s P- in K-gnojili.
  • Obolele poganjke na mladih drevesih odrežemo in zažgemo.
  • Ob mehanskih poškodbah (neurja, toča, rez, ipd.) rane razkužimo z modro galico (1- 1,5 %).
  • Jeseni vse suhe liste pograbimo in zažgemo.

Kemično zatiranje

Izkušnje kažejo, da je delno učinkovito škropljenje z bakrovimi pripravki pred in po cvetenju. Ključno je, da škropimo pravočasno. V primeru mokre pomladi se priporoča škropljenje v razmiku 7 do 10 dni. Večinoma se prvo škropljenje opravi, ko je 30 do 40 % brstov v fazi odpiranja (odpirajoči se brsti na vršičkih imajo videz sklenjenih rok – molitvena drža).  A pozor, pojavljajo se na baker odporne ali tolerantne bakterije, kar drastično zmanjša učinkovitost pripravkov.

V ZDA so nedavno registrirali baktericid Kasumin (aktivna snov kasugamicin), ki se uporablja izključno za obvladovanje črne orehove pegavosti. V škropilno mešanico dodajajo še baker in mankozeb, kar naj bi bilo najučinkovitejše sredstvo za obvladovanje te bolezni.

Lamichhane J.R. 2014. Xanthomonas arboricola diseases of stone fruit, almond, and walnut trees: Progress toward inderstanding and management. Plant Disease, 98, 12: 1600-1610

Maček J. 1989. Posebna fitopatologija, patologija sadnega drevja in vrtnin. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana: 170-171.

Solar A. 2005. Varstvo oreha in leske. SAD 4/2005 letnik XVI: str. 5