Porova zavrtalka

(Phytomyza (sin. Napomyza) gymnostoma)

Meta Urbančič Zemljič in Metka Žerjav; oktober 2017

Porova zavrtalka je najpomembnejša škodljivka čebulnic pri nas. Poleg pora napada tudi čebulo, šalotko, česen in drobnjak. Škoda nastane, ko se ličinke (žerke) zavrtajo v liste čebulnic in po njih rijejo rove. Pridelane rastline so drobnejše, slabše kakovosti, pri poru je lahko izpad pridelka 100-odstoten.

Da se je začel let porove zavrtalke najprej ugotovimo po drobnih belih pikah, nanizanih v vrsto, ki jih opazimo na listih gostiteljskih rastlin. Ta znamenja so posledica poškodb, ki jih naredijo muhe med hranjenjem, pred odlaganjem jajčec. Samice predrejo povrhnjico gostiteljskih rastlin, v nastalo odprtinico vdre zrak, zaradi česar so poškodbe videti kot drobne srebrne pikice. Ena samica naredi cel niz takih vbodov, ki so dokaj enakomerno razporejeni v vrsti. Ti vbodi sami po sebi ne pomenijo škode, veliko pomembnejša je škoda, ki jo povzročajo žerke, ko vrtajo rove v listih. Na napadeni čebuli iz semena ali čebulčka so rovi v listih manj opazni, se pa začnejo zaradi poškodb listi zvijati in krotovičiti ter polegati. Žerke potujejo po notranji strani listov navzdol v smeri čebulice. Nad rovi se tkivo na zunanji strani nekoliko ugrezne, zato so poškodovani listi površinsko razbrazdani, na čebulicah se pogosto pojavijo razpoke. Žerke včasih prehajajo z enega lista na drugega, vendar vedno ostajajo na zunanjih listih, ki zaradi tega od konic navzdol rumenijo in se sušijo. Napadene rastline zato slabše rastejo in lahko tudi propadejo. Poškodbe so največkrat tudi vstopna mesta za različne bakterije ali glive, ki povzročajo naknadno gnitje čebul. Pogosto je škoda zaradi sekundarnega gnitja celo večja, kot zaradi škodljivke same. Žerke porove zavrtalke nikoli ne poškodujejo srčnih listov, nastalih po tem, ko so bila jajčeca odložena, kar počneta čebulna in česnova muha. Na poru se pogosto zgodi, da rovov, ki jih vrtajo žerke prve ali druge generacije, tekom rasti ne opazimo. Šele ob spravilu pridelka se na bazalnem delu rastlin pokažejo razpoke, med čiščenjem stebel pa lahko opazimo tudi rjavkaste rove in bube. Pogosto je potrebno odstraniti kar nekaj zunanjih listov, da je končni pridelek primeren za uživanje. Na česnu so znamenja napada podobna tistim na čebuli, vendar manj izrazita.

Slika 1: Znamenja napada na listih čebule (foto: arhiv KIS)

Porova zavrtalka_slika1

Slika 2: Zvijanje napadenih rastlin čebule (foto: arhiv KIS).

Porova zavrtalka_slika2

Porova zavrtalka ima dva rodova letno. V toplejših letih in območjih (Primorska) začnejo muhe prve generacije letati že ob koncu marca, drugod nekoliko kasneje. Let traja približno en mesec, tako lahko v hladnejših letih in območjih muhe najdemo še tudi maja. Velike so od 4 do 5 mm, pretežno črno sive barve, le boki na zadku so rumeni. Muhe odložijo jajčeca v listno tkivo. Po nekaj dneh se izležejo ličinke – žerke. Ličinke so umazano bele barve, dolge od 5 do 8 mm, brez glave in nog. Vrtajo rove v listih, navzdol po rastlinah. Bube so sodčkaste, rdeče rjave do temno rjave barve, dolge od 3,5 do 4 mm. Ob koncu avgusta in v septembru se pojavi še drugi rod muhe. Po navedbah literature lahko muhe drugega rodu letijo še v drugi polovici oktobra. Prezimijo bube druge generacije.

Slika 3: Poškodbe na mladi čebuli (foto: arhiv KIS)

Porova zavrtalka_slika3

Slika 4: Bube na česnu (foto: arhiv KIS)

Porova zavrtalka_slika4

Preventivni ukrepi

  • Prekrivanje nasadov čebulnic s prekrivko (vrtnarsko kopreno ali protiinsektno mrežo), ki jo je potrebno namestiti takoj, ko začnejo muhe letati, preden odložijo jajčeca. Prekrivke odstranimo po končanem letu prve generacije. V jeseni varujemo por pred naletom druge generacije.
  • Pomembno je, da nalet škodljivke pravočasno zaznamo z opazovanjem nizov belih pik na listih. Zato je nujno sprotno in natančno pregledovanje rastlin, v obdobju, ko je nalet muh najbolj verjeten, to je od konca marca do začetka maja ter v jeseni od konca avgusta do sredine oktobra.
  • S kasnejšim sajenjem čebulčka ali sadik pora, po tem, ko je let prve generacije muhe mimo, se izognemo napadu škodljivca.
  • Napadene rastline odstranjujemo in uničimo. Ne puščamo jih na njivi ali kompostiramo, ker s tem omogočamo žuželkam nemoten razvoj in večanje potenciala za v naprej.
  • Pri pridelavi na ekološki način nekateri odganjajo muhe porove zavrtalke tako, da gostiteljske rastline škropijo z razredčeno sirotko (mešanica z vodo v razmerju 1:1). Škropljenja ponavljajo na nekaj dni oz. po vsakem dežju.

Kemično zatiranje

Porovo zavrtalko je mogoče zatirati s sistemičnim insekticidom, približno 7 do 10 dni po začetku naleta muhe.

Seljak G. 1998. Das Massenauftreten der Porreenminierfliege (Napomyza gymnostoma Loew)–Diptera, Agromyzidae in Slowenien. Zbornik BF Univerze v Ljubljani. Kmetijstvo (Agronomija), 71: 29-37

Seljak G. 1999. Porova zavrtalka (Napomyza gymnostoma [Loew] – Diptera, AgroSloveniji. V: Zbornik
predavanj in referatov s 4. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portorož, 3-4. marec 1999. 512 str.