Sovke na plodovkah

Kazalo: Sovke na plodovkah

Sovke (Noctuidae)

Primož Žigon, marec 2023

Sovke so sorazmerno veliki, ponoči aktivni metulji (Lepidoptera). So izrazito polifagne in se prehranjujejo na številnih vrstah gojenih rastlin. Glede na mesto prehranjevanja gosenic razlikujemo dve skupini sovk: talne ali zemeljske sovke ter listne sovke.

Listne sovke so vlagoljubne, zato se običajno številčnejše pojavijo v bolj vlažnih letih in posevkih z višjo zračno vlago. Na različnih zelenjadnicah največkrat škodo povzroča zelenjadna sovka (Mamestra oleracea L.), občasno se pojavlja tudi glagolka ali gama sovke (Autographa gamma L.). Ta se s preletavanjem seli na velike razdalje iz Sredozemljua proti severu in se v letih množičnega doleta metuljev lahko preveč razmnoži ter povzroči večjo škodo. Na plodovkah v zavarovanih prostorih občasno škodo povzroča tudi južna plodovrtka (Helicoverpa armigera), ki je na spletni strani opisana posebej.

Med občasne škodljivce plodovk spadajo tudi talne ali zemeljske sovke iz rodu Agrotis, med njimi predvsem ipsilon sovka (Agrotis ipsilon), ki povzroča škodo predvsem na sadikah in mlajših rastlinah, ki jih lahko popolnoma uničijo.

Poškodbe

Gosenice sovk povzročajo škodo z objedanjem nadzemnih in podzemnih delov gojenih rastlin. Listne sovke se prehranjujejo na listih, plodovih in drugih zelenih delih rastlin. Na listih povzročajo manjše ali večje luknjice in jih lahko tudi popolnoma obžrejo. Na plodovih povzročajo izvrtine in večje izjede. Pridelek dodatno onesnažijo z iztrebki, ki je zaradi tega ne tržen.

Talne sovke večjo škodo povzročajo predvsem na mladih rastlinah po presajanju, ko poškodujejo rastline tik ob površju tal. Gosenice pregriznejo koreninski vrat ali steblo in se hranijo s spodnjimi listi gostiteljskih rastlin. Stebla lahko tudi popolnoma pregriznejo, zaradi česar se rastline zlomijo in propadejo. Večjo škodo gre pričakovati ob zgodnjih in suhih pomladih, zaradi zgodnejšega pojava metuljev in odlaganja jajčec ter izleganja gosenic v času zasnove posevka ali nasada in poškodb mladih rastlin.

Slika 1 in 2: Poškodbe na listih in na steblu paradižnika zaradi gosenic sovk (foto arhiv KIS)

Slika 3 in 4: Gosenice sovk in poškodbe na plodovih paradižnika (foto arhiv KIS)

Opis in bionomija

Metulji sovk imajo čokato, močno dlakavo telo sivkaste do rjave barve. Čez krila merijo 3-5 cm, odvisno od vrste. Prednja krila so trioglata, rjavo sive barve z različnimi odtenki in vzorci, po lahko vrste sovk ločimo med seboj. Metulji letajo ponoči, čez dan iščejo zavetje med rastlinami. Pogosteje jih najdemo v zapleveljenih zemljiščih in posevkih, saj metulji na cvetočih rastlinah najdejo dovolj hrane, kamor potem odlagajo jajčeca.

Samice listnih sovk jajčeca odložijo v skupkih neposredno na rastline, običajno na spodnjo stran listov. Izlegle gosenice so več barv, od rumenkasto zelene do rdečkastorjave oziroma sivkasto rjave barve, odvisno od vrste in razvojne stopnje. Gosenice so zelene do modrikasto zelene barve in dolge do 4 cm. Prehranjujejo se na listih do šest tednov, nato pa se zabubijo v zgornjem delu tal, kjer tudi prezimijo. Zelenjadna in gama sovka pri nas običajno razvijeta dva rodova letno. Pomembnejše so zlasti gosenice prvega rodu, ki se v večjem številu navadno pojavijo v juniju.

Samice talnih sovk najpogosteje odlagajo jajčeca v zgornji del tal ali na rastlinske ostanke. Za odlaganje jajčec najraje izbirajo lažja, rahla tla, ki so obdelana ali v redke, močneje zapleveljene okopavine. Gosenice talnih sovk so sive do rjavkaste barve in imajo telo prekrito z voskom (zato se svetijo). Gosenice so dolge do 4-5 cm in se v primeru, da jih zmotimo, zvijejo v klobčič. Ko gosenice dorastejo, se zabubijo v tleh na globini 20 cm. Različne vrste imajo večinoma dva rodova letno, bolj škodljiv pa je običajno prvi rod, ki največ škode povzroča v juniju. Ipsilon sovka, ki se večkrat pojavi na plodovkah, sodi med izrazite selivce, saj v ugodnih pomladih metulji migrirajo k nam iz Sredozemlja, zato je številčnost metuljev (in gosenic) pogojena tudi z vremenskimi razmerami spomladi, ki omogočajo prelet metuljev na daljše razdalje.

Slika 5: Jajčeca listne sovke (foto arhiv KIS)

Slika 6: Gosenice listnih sovk (foto arhiv KIS)

Slika 7: Buba sovke (foto arhiv KIS)

Zatiranje

Sovke imajo številne naravne sovražnike. Med njimi so pomembne predvsem osice iz rodu Trichogramma, ki so učinkoviti parazitoidi jajčec.

Preventivni ukrepi

Posevke je potrebno redno pregledovati na prisotnost gosenic. Njihov pojav in številčnost lahko predvidimo na podlagi ulova metuljev na svetlobne ali feromonske vabe. Razvoju sovk ustreza vlažno okolje, zato med osnovne preventivne ukrepe spada tudi skrb za redno odstranjevanje in zatiranje plevelov ter zmerna oskrba z dušikom. S predhodno obdelavo tal in okopavanjem lahko zmanjšamo številčnost gosenic in bub v tleh. Zastopanost gosenic talnih sovk lahko potrdimo s talnimi izkopi površinskega dela tal ali s pregledovanjem mest pod talnimi grudicami tekom dneva ali ponoči, ko se gosenice premaknejo iz svojih skrivališč. Na zastopanost sovk nas opozorijo tudi poškodbe na posevkih.

Nekemično zatiranje

V zavarovanih prostorih lahko z namestitvijo protiinsektnih mrež na bočni strani rastlinjaka in drugih odprtinah za zračenje, preprečimo dostop metuljem in odlaganje jajčec. Za zatiranje gosenice sovk lahko uporabimo pripravke na osnovi bakterije Bacillus thuringensis. Proti gosenicam učinkovito delujejo tudi pripravki na osnovi azadirahtina in spinosada. Biotično varstvo lahko izvajamo z vnosom naravnih sovražnikov, kot sta parazitoidni osici Trichogramma evanescens in Trichogramma brassicae.

Kemično zatiranje

Z insekticidi zatiramo gosenice na zelenih delih rastlin. Prag zatiranja pri plodovkah je presežen, če na posamezni rastlini v povprečju najdemo 0,5 gosenice (1 gosenica na dve pregledani rastlini). Za zatiranje gosenic so registrirani nekateri insekticidi, ki pa jih je potrebno uporabiti čimprej ob pojavu mladih gosenic, saj nanje najbolje učinkujejo v začetnih stopnjah razvoja.

Viri

Devetak M. 2014. Sezonska dinamika dveh vrst sovk iz rodu Mamestra (Lepidoptera: Noctuidae) ter povezave med obsegom poškodb in vsebnostjo glukozinolatov v zelju (Brassica oleracea var. capitata L.). Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 57 str.

Crüger G. 1991. Pflanzenschutz im Gemüsebau. 3. Auflage. Stuttgart, Ulmer: 344 str.

Gotlin Čuljak T. 2016. Gusjenice štetne na rajčici. Glasilo biljne zaštite 16 (5): 447-455

Maceljski M. 1987. Zaštita povrća. Zagreb, Nakladni zavod Znanje: 422 str.

Škerbot I., Jesenko T. 2011. Talni škodljivci v pridelavi poljščin

https://www.kgzs.si/uploads/dokumenti/strokovna_gradiva/talni_skodljivci_v_pridelavi_poljscin_2014.pdf

Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Ljubljana, Kmečki glas, knjižica za pospeševanje kmetijstva: 142 str.